V ljubljanski Operi bodo premierno uprizorili klasični operni dvojec Cavalleria rusticana in Glumači v režiji Manfreda Schweigkoflerja

SNG Opera in balet Ljubljana bo v četrtek, 8. oktobra 2020, ob 19.30, na velikem odru premierno uprizorila operni dvojec italijanskih skladateljev Pietra Mascagnija in Ruggiera Leoncavalla Cavalleria rusticana in Glumači v režiji starega znanca ljubljanskega opernega odra, Manfreda Schweigkoflerja. Ta je za ljubljanski umetniški ansambel pred tremi leti na zadnje režiral svetovno znano Orffovo scensko kantato Carmina Burana in Parmovo enodejanko Ksenija, ki je med občinstvom požela veliko navdušenje. Umetniški vodja opere po pooblastilu ravnatelja, Branko Robinšak, si uspešnih odzivov obiskovalcev obeta tudi tokrat, saj sta operni deli iz literature italijanske veristične opere z vsakdanjima zgodbama in s strastmi preprostih ljudi, ki so konec 19. stoletja navduševale z odrov glasbenega gledališča.

Prvič sta bili deli skupaj uprizorjeni leta 1893 na odru newyorške Metropolitanske opere. Podobno kot večina novih umetniških in kulturnih gibanj je verizem v Italiji vzniknil kot odgovor na socialne in ekonomske okoliščine in kot portret resničnega življenja ter postal močan literarni, gledališki, glasbeni, pozneje pa tudi filmski slog z velikim vplivom na različna poznejša sodobna umetniška gibanja. Eno prvih oper nove slogovne usmeritve, Mascagnijevo Cavallerio rusticano (v slovenskem prevodu Kmečka čast), prežemajo ljubezen, ljubosumje, nasilje in čast. Tudi v glasbenem smislu je delo polno tem, ki odražajo s strastjo in dramatičnostjo prežeto dogajanje. Operno enodejanko je navdihnila istoimenska literarna predloga oziroma dramsko besedilo Giovannija Verge o resničnem dogodku. Drama je navdušila tudi znamenito igralko Eleonoro Duse. Krstna izvedba opere je bila leta 1890 z velikim uspehom uprizorjena v Teatro Costanzi v Rimu. Navdihnjen z veličastnim sprejemom Cavallerie je Leoncavallo dve leti pozneje v podobno okolje južnoitalijanskega podeželja umestil Glumače, zgodbo o potujoči igralski družini v slogu commedie dell'arte, in svoje videnje resnične tragedije iz neke kalabrijske vasi. Obe deli že vse od njunega nastanka navdušujeta občinstvo tudi z izrazito elementarno glasbo, mojstrstvo njunih avtorjev pa operni umetnosti zagotavlja večni primat na področju izpovedovanja skrajnih človeških čustev in strasti.

Kako v današnjem času postaviti na oder operi, ki sta odraz zelo posebnega časa, kraja in pogleda na svet, je bilo izhodišče Schweigkoflerja, ki ga kot gledališkega režiserja vseskozi zanimajo občutki, razpoloženja, motivi likov na odru, ki so vsesplošno veljavni in razumljivi še danes. Pri raziskovanju, kako umestiti operi v današnji čas popolnoma drugačnega okolja, kot so ga poznali takrat, so režiserja spodbudila čustva in odnos med protagonisti, ki bodo z odra doživeto nagovarjali občinstvo. "Moj odgovor na to je intenzivno sodelovanje s pevci pri ustvarjanju njihovih vlog in uporaba sodobne tehnologije, ki mi pomaga, da iz starega prahu ustvarim sodobno magijo," je povedal režiser. Režijo tako dopolnjujejo zgovorne videoprojekcije Christopha Grigolettija in Luce Zanne, svetloba Andreja Hajdinjaka in kostumi Mateje Benedetti, koreografijo podpisuje Lukas Zuschlag.

Na premieri bodo nastopili odlični solisti ljubljanske Opere, Branko Robinšak (Turiddu in Canio), Mirjam Kalin (Lucia), Jože Vidic (Alfio in Tonio), Nuška Drašček Rojko (Lola), Martina Zadro (Nedda), Matej Vovk (Beppo), Slavko Savinšek (Silvio) in gostujoča solistka Ana Dežman (Santuzza).

Orkestru, ki bo v spremenjenih okoliščinah zaradi spoštovanja zdravstvenih ukrepov v zaodrju, bo dirigiral mednarodno uveljavljeni ameriški dirigent italijanskih korenin Marc Tardue. Po premieri bodo v oktobru na sporedu še tri ponovitve.