Slavnostna seja predsedstva 15.10.
V četrtek, 15. septembra 2020 je v Pionirskem domu Ljubljana Zveza borcev za vrednote NOB Slovenije izpeljala svojo slavnostno sejo, ki so jo na ta termin prestavili z vsakoletnega termina med dnevom upora in dnevom zmage. Razlog prestavitve je bila seveda svetovna epidemija, ki je skoraj onemogočila tudi izvedbo te slovesnosti, ki pa so jo z vsemi ukrepi vseeno uspešno izpeljali.
Osrednja tema slovesnosti je bila seveda posvečena 75 letnici osvoboditve, čemur je svoje delo v letošnjem letu skoraj v celoti načrtovala zaznamovati borčevska organizacija. Četudi je bilo delovanje močno otežkočeno zaradi epidemije Corone je ZZB našla pot, kako obeležiti pomembne obletnice. Kot je poudaril v svojem govoru predsednik zveze, Marijan Križman, so našli nove poti za stik s svojimi člani, tako s spletnimi proslavami, s katerimi so obeležili tudi oba pomembna letošnja praznika, Dan upora in Dan zmage, kot tudi z povečanim sodelovanjem s podobnomislečimi organizacijami in občinami, še posebej z MO Ljubljana ter s KoDVOS-om.
Uspešno sodelujejo tudi z mednarodnimi protifašističnimi organizacijami ter tako širijo mrežo antifašizma. "Kajti kdor negira antifašizem negira sebe" je poudaril Marijan Križman, in povedal "Letos smo skladno z ukrepi korona virusa obeležili 75. letnico osvoboditve, ki jo je država spregledala, ignorirala, oziroma si zatiska oči pred zgodovinskimi dejstvi. Tudi predsednik države je ob tako visokem jubileju ostal nem, kar nas resnici na ljubo niti ne preseneča. A nič ne de, kdor ne pozna zgodovine, nima prihodnosti. Še več ob ponovnem sojenju domobranskemu poveljniku Leonu Rupniku, kar pomeni poskus rehabilitacije domobranstva na slovenskem sta tako predsednik vlade kot predsednik države revizijo polpretekle zgodovine popolnoma ignorirala. Skupaj z Mestno občino Ljubljana smo se pritožili na ustavno sodišče in kot dokazilo o vojnem hudodelstvu Rupnika in domobrancev v pritožbi priložili pričanja mučenih in njihovih svojcem. Mar drvimo v fašizem se sprašujemo?"
Slavnostno sejo so borci, tako kot je že v navadi, tudi letos počastili s podelitvijo priznanj. Zlate plakete so letos prejele krajevne organizacije ZB NOB Črnomelj, Gornja Radgona, Hruševje, Kočevje-Mesto, Leše, Nazarje, Senovo, Škofja Loka-Mesto, Vič-Rožnik, Gorišnica in Kojsko.
Plakete so jim bile podeljene za uspešno promocijo vrednot, dogodkov in osebnosti narodnoosvobodilnega boja; za ugledno uresničevanje vloge ZB v svojem okolju in združenju; za ohranjanje številčnosti organizacije s sprejemom novih, zlasti mladih članov; za skrb za vzdrževanje in urejenost spomenikov in spominskih znamenj na svojem območju.
Zlato plaketo za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze so prejeli: Tilka Bogovič, Bojan Gerečnik, Alojz Herman, Viktor Kupljenik, Cveto Pavlin; Aljaž Verhovnik za uspešno izpeljavo projekta filma "Preboj", posnetega po knjigi Past na Menini planini; Kulturno umetniško društvo Serafin za velik prispevek k ohranjanju resnice in sporočila o partizanski pesmi in Planinsko društvo Medvode za dobro sodelovanje z borčevsko organizacijo v občini Medvode in pomoč pri organizaciji ter izvedbi pohodov ter za prizadevanje pri postavitvi spominskega obeležja partizanskih tiskarn TRILOF in DONAS v dolini Ločnice.
Na slavnostni seji so letos podelili tudi tri častne Listine ZB, najvišje borčevsko priznanje. Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je podelilo Listino trem zaslužnim članom za izredno uspešno in kakovostno uresničevanje programskih usmeritev Zveze, za ohranjanje pridobitev in negovanje vrednot NOB in za njihovo uveljavljanje v družbi. Častno listno je tako Zveza podelila Andreani Družina - Olgi, Mariji Govejšek in Virgiliju Tavčarju.
Kratek kulturni program sta oblikovali glasbenika Tone Habjan in Nejc Jemc, prireditev pa je povezoval igralec Domen Valič, ki je kot glavni igralec filma Preboj letos skupaj s celotno filmsko ekipo na čelu z režiserjem Dejanom Baboškom na festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši film po izboru občinstva.
***
Na Dan upora proti okupatorju, ki je bil vse do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo 26. aprila 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili Proti-imperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobra dva tedna po okupaciji in razkosanju Slovenije.