Korona časi na Šolskem centru Velenje

Soočanje z epidemijo COVID-19 in z njo povezani ukrepi nam vsem spreminjajo vsakodnevno rutino. Medtem, ko smo se bili v prvem valu primorani na hitro prilagoditi delu in pouku na daljavo in smo vse sile uperili v "tehnično" ureditev pouka in vzpostavitev dela, ki bi bil čim manj stresen za vse in po možnosti še zadosti učinkovit, da bi dijaki uspešno zaključili šolsko leto, se v drugem valu soočamo z drugačnimi izzivi. Ker je bila ponovna vzpostavitev pouka na daljavo pričakovana že od začetka šolskega leta, smo se na šolskem centru že od septembra na to pripravljali z dodatnimi izobraževanji za učitelje in dijake, pripravo dodatnih računalnikov in ostale opreme. V kolikor bi morali še koga opremiti in da vsem zagotovimo čim bolj enake pogoje. Tako bi bili na nove izzive malo bolj pripravljeni . Pa nam je to uspelo?

Po dlje časa trajajočem pouku na daljavo so se začele večati stiske dijakov in kazati ter poglabljati razlike med njimi. V srednješolsko izobraževanje je na vseh nivojih vključena paleta dijakov, ki se med seboj zelo razlikujejo. Po sposobnostih, posebnostih, domačih in drugih pogojih. Tisti boljši so se hitro prilagodili, organizirali in uspešno podali na pot učenja na daljavo. Nekaterim tak način celo bolj ustreza. Tisti drugi, ki so drugače v šoli uspešni tudi zato, ker imajo ob sebi sošolce, ker so ob njih učitelji, ki jih spodbujajo, opominjajo, usmerjajo in jim "težijo", tisti, ki jim šola predstavlja še kaj drugega kot samo izobraževalno institucijo, pa se iz tedna v teden soočajo z vedno večjimi stiskami, stresom, tesnobo, z občasnim ali ponavljajočim se neuspehom. Ko ti najbolj introvertiran dijak, ki je prejšnja leta ves trud vložil v to, da mu ni bilo treba v šolo, pove, da komaj čaka, da se vrne v šolo, ker pogreša sošolce in učitelje, potem veš, da je res hudo.

Ne glede na razlike med njimi, pa je vsem dijakom skupno to, da se njihovo šolsko in družabno življenje, tako kot vsem nam, v tem času odvija preko ekranov raznih naprav. In čeprav smo hvaležni, da lahko ohranjamo stike vsaj preko ekranov, je bila prekomerna raba elektronskih naprav problematična že v času pred korono, poseben izziv pa predstavlja zdaj, ko je težko razmejiti, kdaj se telefoni in računalniki potrebujejo in kdaj je čas, ko se je treba odklopiti.

Vzporedno z dijaki se tako s problematiko šolanja na daljavo soočajo tudi starši srednješolcev, pred izzive so postavljeni učitelji, nove in čim bolj primerne načine obravnav iščejo v svetovalni službi.

V pomoč dijakom, staršem in sodelavcem smo na spletnih straneh ŠC Velenje postavili Svetovalni kotiček, kjer se najdejo aktualne informacije in koristni nasveti ter povezave do podobnih vsebin. Za starše in dijake smo organizirali predavanje Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, kjer smo slišali, kako narediti šolanje na daljavo manj stresno, kako načrtovati, prestrukturirati čas in vsakodnevne aktivnosti, nekaj o preventivi pred digitalno preobremenjenostjo, o priložnostih za učenje samostojnosti in odgovornosti, kako konstruktivno preživljati prosti čas v času karantene in dobili nekaj idej za skupne povezovalne igre za vso družino in to brez zaslona. Predavanje o zdravem življenjskem slogu v času korone bo organizirano tudi za zaposlene. Na vseh šolah Šolskega centra Velenje je bil oz. bo organiziran Dan brez zaslona, dan, ki ga dijaki in zaposleni namenimo sebi in svojemu dobremu počutju, proč od ekranov in naprav.

Kljub neprijetnim časom se moramo zavedati, da sta poleg virusov nalezljiva tudi stres in slaba volja, na srečo pa je nalezljiv tudi smeh, in to že najmanjši nasmeh. Potrudimo se, da širimo čim več slednjega.

Urška Koletnik,

šolska svetovalna delavka ERŠ

Šolski center Velenje