Vloga mediacije v šoli

Mediacija je predvsem znana kot ena izmed tehnik za mirno reševanje in obvladovanje sporov. Vse bolj pa prodira tudi v šolski prostor, kjer jo stroka počasi prepoznava kot vzgojno-izobraževalni proces, ki vodi k novi kulturi oblikovanja odnosov in bogati pedagoško ter vzgojno vlogo šole. Področje šolske mediacije sta Martina Kovačič Kuzmić, viš. pred. in prof. dr. Jurke Lepičnik Vodopivec s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem predstavili na interaktivni delavnici v organizaciji fakultetnega Centra za vseživljenjsko učenje.

Spori in konflikti so sestavni in neizogibni del življenja. Uporaba in poučevanje strategij njihovega razreševanja ter obvladovanja lahko tako razumemo kot enega izmed bistvenih nalog šole, ki kot izobraževalna ustanova s prenosom znanja in s pridobivanjem spretnosti pripravlja učence na samostojno življenje. Za reševanje sporov in konfliktov se tudi na šolskem polju čedalje pogosteje poseže po mediaciji, ki, kot ugotavljajo številni domači in tuji avtorji, posledično spreminja šolsko kulturo ter počasi, a vztrajno gradi novo kulturo odnosov.

Pri razumevanje mediacije visokošolski učiteljici namenita posebno pozornost opredelitvi konflikta in pomembnega elementa komunikacije - poslušanju. "Poslušanje ima v procesu mediacije eno ključnih vlog", pravi Martina Kovačič Kuzmić, ki je skupaj z dr. Jurko Lepičnik Vodopivec udeležencem predstavila tudi rezultate raziskave o prisotnosti mediacije na šolskem polju, ki temelji na zbranih podatkih s štirih osnovnih šol v slovenski Obalno-kraški regiji.

Razprava z udeleženci, podobno kot ugotovitve iz navedene raziskave, kaže, da zaposleni v šolah, ki izvajajo mediacijo oz. so z njeno tehniko seznanjeni, v njej prepoznavajo številne pozitivne učinke na šolsko klimo in odnose na šoli. Prav tako so skladne ugotovitve, da se mediacija, kljub temu, da jo področni normativni okviri predlagajo kot enega izmed načinov svetovanja in sporazumnega reševanja medsebojnih problemov v šolah že več kot desetletje, v šoli dejansko šele počasi vzpostavlja. V raziskavi so kot glavni oviri k večji prisotnosti mediacije v šoli, sodelujoči izpostavili pomanjkanje ur za izvajanje mediacije in ustrezno usposobljenih mediatorjev. Nezanemarljiv razlog pa je ponekod tudi pomanjkanje ustrezne podpore vodstva. Pri tem ne gre spregledati navedbe sodelujočih, ki poudarjajo, da je za celovito implementacijo načel mediacije in njenega vključevanja v vsakodnevne interakcije v šoli pomembno, da so prav vsi delavci na šoli seznanjeni s tehnikami in pristopi mediacije, kar izkazuje potrebo tudi po določenih splošnih izobraževanjih s to vsebino, ki bi se nato v šolsko življenje preneslo z vsakdanjo komunikacijo tako med zaposlenimi na šoli in med učenci ter njihovimi starši ter kombinaciji med njimi. K tej ugotovitvi so udeleženci med razpravo dodali še potrebo po večjem vključevanju vodstvenega kadra v to diskusijo, hkrati pa so tudi izpostavili finančno (ne)dostopnost do ustreznih izobraževanj s področja mediacije.

Ob tem Martina Kovačič Kuzmič in dr. Jurka Lepičnik Vodopivec dodajata: "Pri vzpostavljanju mediacije v vzgojno-izobraževalnem prostoru v Sloveniji gre za dolgoročen proces, ki bo rezultate pokazal s prehodi generacij. Ključna naloga in odgovornost vseh deležnikov v tem procesu tako je, da mediacijo kot tehniko, miselnost in kulturo udejanjajo in vključujejo v svoje vsakodnevno delo ter s tem promovirajo njeno poslanstvo."