Sporočila in povzetki nacionalnega posveta: Visokošolsko izobraževanje skozi umetniško izkušnjo

V sredo, 10. februarja 2021, je v organizaciji Univerze na Primorskem in v sodelovanju z vsemi partnerji projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP) potekal spletni nacionalni posvet Visokošolsko izobraževanje skozi umetniško izkušnjo, na katerem je bila predstavljena vloga umetnosti v izobraževanju kot formativni dejavnosti povezovanja, zaznavanja, spoznavanja, doživljanja in izražanja.

V okviru projekta INOVUP (2018-2022), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija z namenom izboljšanja kakovosti visokošolskega izobraževanja z uvedbo sodobnih oblik učenja in poučevanja, so v partnerstvo povezani Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Fakulteta za informacijske študije - FIŠ in Univerza na Primorskem. Visokošolski učitelji in sodelavci partnerskih institucij ter diplomanti umetniških študijskih smeri, ki so se izobraževali v Sloveniji in tujini, so tokrat na nacionalnem posvetu, ki je potekal preko videokonferenčnega sistema Zoom, predstavili svoje poglede na kakovost visokošolskega izobraževanja v sklopu razmisleka o umetniški izkušnji in njenem pomenu za sodobno univerzo. Pomen posveta sta v uvodnih nagovorih izpostavila prorektor za študijske zadeve Univerze na Primorskem, dr. Darjo Felda in dr. Tomaž Deželan, vodja projekta INOVUP.

Če so dosedanji posveti skozi razprave konceptualizirali na študenta osredinjeno poučevanje, vlogo visokošolskega učitelja in digitalne učne prostore, je bilo tokratno srečanje posvečeno povezovalni vlogi umetnosti, ki je v visokošolskem prostoru sposobna povezati različne naravoslovne, družboslovne in humanistične vidike akademskega prostora. Umetnost je bila identificirana kot formativna dejavnost, ki nudi medsebojno navezavo zaznavanja, spoznavanja, doživljanja in izražanja v procesu izobraževanja. Številni govorci so izpostavili tudi transformativni pomen umetniške izkušnje, ki razkriva različne plasti človekovega bivanja in razpira najgloblja obzorja mišljenja in delovanja, pri čemer so posvarili in opozorili na problem instrumentaliziranega dojemanja umetnosti.

Doživljanje vloge umetnosti v izobraževanju in svoje izkušnje so na okrogli mizi uvodoma predstavili diplomanti umetniških študijskih smeri, ki so se izobraževali v domačem in mednarodnem okolju. Poudarili so okolje in pogoje, ki so ga med izobraževanjem cenili. Nika Bizjak in Janja Kraner, diplomantki in študentki Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, sta poudarili pomen sodelovanja v avtentičnih odnosih in projektih že v času študija in s tem pomen učiteljeve vloge pri razvoju talentov in profesionalne integrirete. "Učitelji so nam dali smernice, nas motivirali, saj ravno to umetniki potrebujejo. Potrebujemo mentorja in hkrati svobodo, da pridemo do cilja."

Irina Lešnik, doktorska študentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in obenem diplomantka Univerze v Ljubljani, Fakultete za gledališče, radio, film in televizijo, je v nadaljevanju poudarila enovitost umetnosti in izobraževanja v izkustvu in doživetju, v celostnih pristopih povezovanja čutov, čustev in kognicije, pri razvoju celostnega in avtonomnega posameznika.

Pri opisovanju svoje izkušnje dodiplomskega in podiplomskega študija na Royal College of Music, je Armin Ćoralić, pianist, poudaril izkušnjo skupnega dela univerzitetnih profesorjev z namenom individualizacije študijskega procesa za študenta - povezovanje in sodelovanje visokošolskih učiteljev. V pogovoru z mag. Andrejem Kamnikom z Akademije za likovno umetnost in obikovanje Univerze v Ljubljani pa se je Kristi Hodak, diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in magistrskega študijskega programa "Service Design" na Royal College of Art, dotaknila povezovalne vloge univerze z okoljem, z vidika reševanja celostnih družbenih vprašanj ter razvoja in ohranjanja kreativnosti. V razpravah pa je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da imajo diplomanti, ki zaključijo študij v drugih državah, velike težave s kasnejšim vključevanjem v slovensko okolje.

V drugem delu programa je dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem izpostavil predvsem povezanost spoznavanja in umetnosti z besedami "Zakaj je potrebno imeti umetnost v družbi, državi, v izobraževanju? To bi moralo biti samoumevno. To je naloga vzgoje. To ni potrebno argumentirati, ker to je podobno, če bi argumentirali, zakaj potrebujemo ljubezen, zakaj rabimo spoznanje. To je samoumevno. Ko začnemo to argumentirati, smo bitko že izgubili, s tem zgrešili najpomembnejši del umetnosti, namreč dejstvo, da je ne smemo instrumentalizirati, saj mora biti estetsko doživljanje smoter našega življenja, ne pa investicija v nekaj tretjega. Nezmožnost prepoznati te vrednosti je barbarstvo. Tukaj nastopijo pedagoške fakultete, saj moramo ljudi pripraviti, da so zmožni cenit kulturo." Dr. Robi Kroflič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je v nadaljevanju poudaril pomen sodelovanj fakultet s kulturno-umetniškimi institucijami, ustanavljanje akademskih umetniških skupin, podpori kulturnemu udejstvovanju študentov, spodbujanju interdisciplinarnih raziskav, poleg individualne rabe umetnosti v visokošolskem izobraževanju.

Povedno in pogosto je tudi delovanje posameznikov na znanstvenem in umetniškem področju. dr. Katarina Habe z Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani, ki v svojem profesionalnem delovanju povezuje glasbo in psihologijo, je dejala "Ko je znanstvenik v umetniku in umetnik v znanstveniku, nastane kreacija." Poudarila je sinergijo umetnosti in znanosti ter dodala: "Znanost se dotakne uma, umetnost pa našega telesa in duše". S tem je koncipirala vsebinsko in realno povezanost ter neločljivost umetnosti in znanosti.

Na nacionalnem posvetu so bili predstavljeni tudi pristopi in primeri vključevanja umetnosti v visokošolsko izobraževanje, ki so jih predstavili dr. Bogdana Borota s Pedagoške fakultete, Univerze na Primorskem. Predstavila je načela povezovanja učitelja in umetnika v umetniški izkušnji kot spoznavno vrednost projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM). Dr. Adriana Magdovski s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je poudarila mentorsko vlogo učitelja in pomen povezanega delovanja univerzitetne skupnosti pri razvoju in spodbujanju talentov. Orof. mag. Črtomir Frelih s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pa je predstavil različne izkustvene pristope na področju poučevanja likovne umetnosti in humor kot povezovalno značilnost in dimenzijo spoznavanja v umetniški izkušnji.

Posveta se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti Kristina Bogataj, diplomantka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki nadaljuje s študijem zborovskega dirigiranja na akademiji Sibelius v Helsinkih. Na posvetu pa je bil prebran njen zapis, v katerem je predstavila svoje razumevanje umetnosti:

Umetnost človeka nagovarja prek čutenja in razmišljanja. Umetnost je uspešna, ko se delo prek teh kanalov uspe povezati z občinstvom - ne glede na velikost le-tega. Tovrstni procesi pa zaradi raznolikosti posameznikovih ozadij in izkušenj niso vedno prijetni ali preprosti, zato je razumljiva določena rezerviranost družbe - zaradi neprijetnosti ali preprosto umske lenobe. Vendar, če umetnost v kakršni koli obliki postane in ostane del posameznikovega življenja že v mladih letih, se oblikuje v navado, ki širi perspektivo in razumevanje sveta, s tem pa tudi drug drugega. Svet tako postane bogatejši, čustva bolj raznolika, pogovori zanimivejši, in ljudje bolj povezani - ker prek empatije lažje razumejo drug drugega.

Posvet je odpiral ključna formativna vprašanja. V enem izmed odzivov udeležencev je bilo zapisano:

Vsi predavatelji so odlično izpostaviti intrinzično vrednost umetnosti, umetnost zaradi umetnosti same. Mislim, da je to v današnjem svetu, kjer mora vse imeti določeno zunanjo vrednost, pomembna poanta, ki bi se je morali bolj zavedati tudi v visokem šolstvu. Še tako dodelana pedagoška metodologija bo težko izmerila dolgoročne učinke umetniške izkušnje; do neke mere je zgrešeno že samo poskušanje, saj zamejuje večkrat omenjeno umetniško svobodo. Zunanji cilji, zunanja vrednost je lahko stranski produkt umetniške izkušnje, ki izostane takoj, ko se osredotočimo izključno nanjo - skozi zgodovino se je to že večkrat odlično pokazalo. Zagovor koristnosti nekoristnega, kot je zapisal Nuccio Ordine, naj bo torej naše temeljno vodilo.

Dr. Sonja Rutar