Skupaj gradimo opraševalcem bolj prijazen svet
Spoštovani,
letos že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je dan vseh opraševalcev. Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov EUR letno.
V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Zaradi sprememb v okolju je življenje opraševalcev vedno težje. Letos jim je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja hrane še posebej težko. Medtem ko pri medonosni čebeli to lahko vsaj deloma blažimo s krmljenjem, pa so divji opraševalci zaradi načina življenja prepuščeni samim sebi. Hkrati pa bo zaradi slabega vremena opraševanje še bolj odvisno od čmrljev, ki oprašujejo tudi v slabem vremenu.
NIB je vodilna slovenska institucija na področju raziskav pestrosti opraševalcev in pomena opraševalcev za kmetijstvo. Aprila se je začel mednaroden triletni projekt SafeAgroBee, v okviru katerega bomo ocenjevali prispevek medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin, sodelovali pa bomo tudi pri prenosu znanja v prakso. Mednaroden projekt poteka v okviru Partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju - PRIMA.
Raziskujemo tudi dejavnost opraševalcev v sadovnjakih. Pridobljeni podatki bodo v pomoč pri pripravi navodil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev tako, da bo vpliv na opraševalce čim manjši. Trenutno so namreč navodila prilagojena le dejavnosti medonosne čebele, ne pa tudi čmrljem, ki so dejavni tudi zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Lani smo začeli s pilotnim monitoringom divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih in sicer v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij opraševalcev pri nas. Dobro poznavanje stanja je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov.
Veliko pozornosti posvečamo tudi prenosu znanja v prakso. V projektu "Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje" sadjarje učimo, kako upravljati s sadovnjaki, da bodo v njih lahko živeli tudi opraševalci. S povečanjem števila opraševalcev v sadovnjakih se bosta povečali kakovost in zanesljivost opraševanja. Na bolje oprašenih cvetovih se razvijejo lepši, bolj hranljivi in bolj obstojni plodovi.
Pred kratkim smo pripravili brošuro Pomen opraševalcev za kmetijstvo. V njej na 40 straneh predstavljamo pomen, pestrost, ogroženost in varovanje opraševalcev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jo je natisnilo v 15.000 izvodih, elektronska verzija pa je dostopna tudi na spletu.
Širšo javnost o pomenu opraševalcev nagovarjamo v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, ki je namenjen informiranju o pomenu biotske pestrosti. V okviru projekta smo tako pred kratkim promovirali cvetoče travnike, ki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev.
Zaradi dobrega odziva smo tudi letos pripravili več kratkih izobraževalnih videov o opraševalcih:
Pomagajmo opraševalcem:
https://www.youtube.com/watch?v=U573sbScecM
Kranjska čebela:
https://www.youtube.com/watch?v=4HCROHbFfJE
Predavanje: Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark
https://www.youtube.com/watch?v=cZvYUaOyMsw
Predstavitev projekta: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje
https://www.youtube.com/watch?v=Fvak2I_mbnI
Upamo, da bodo naše raziskave in prizadevanja pripomogli h graditvi opraševalcem bolj prijaznega sveta.
Kontakt za dodatne informacije:
Dr. Danilo Bevk
041 960 139