Konzorcij slovenskih pedagoških fakultet bo izvedel nacionalno evalvacijo poteka in učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19

Konzorcij pedagoških fakultet iz Kopra, Ljubljane in Maribora je bil v okviru javnega povabila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izbran za izvedbo nacionalne evalvacije študija z ugotavljanjem poteka in učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 na ravneh osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja z vidika doseganja učnih ciljev in standardov znanja ter z vidika socialno-čustvenega odzivanja.

Z evalvacijsko študijo bodo vključeni visokošolski učitelji zbrali utemeljene informacije o poteku in učinkih izobraževanja na daljavo za ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja v preteklem šolskem letu. Na podlagi analize stanja bodo načrtovali sistemske kompenzacijske ukrepe, ki bi prispevali k intenzivnejšemu zmanjševanju neenakosti med učenci in učenkami, dijaki in dijakinjami, v doseganju z učnimi načrti predpisanih ciljev in standardov znanja, saj se predvideva, da se v času izvajanja izobraževanja na daljavo te neenakosti povečujejo.

Spremembe, ki so nastopile z uvajanjem zaščitnih ukrepov v času epidemije so pokazale na eni strani na neenotnost v sprejemanju dejstva epidemije kot zdravstvenega in družbenega problema, ki ima neposreden vpliv na konceptualizacijo soočanja z epidemijo ter iz nje izhajajočih priporočil in navodil odločevalcev za izvajanje pouka v izrednih razmerah, po drugi strani pa vrsto vprašanj o socialni (ne)pravičnosti in psihološki (ne)utemeljenosti sprejetih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja.

Raziskave, ki so bile od začetka epidemije izvedene na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji so z različnih zornih kotov oz. s parcialnimi vpogledi pokazale na pestrost psihosocialnih in materialnih potreb in nastalih težav, povezanih s starostjo otrok in mladostnikov, vrstami družin in njihovim SES, slabo pripravljenostjo za šolanje oz. poučevanje od doma, nejasno komunikacijo med odločevalci in šolami ter družinami, zaznano pričakovano pomanjkanje druženja z vrstniki in igre ter potrebo po bolj sprotnih in enoznačnih povratnih informacijah šole oz. učiteljev z družinami oz. učenci in dijaki.

Globalni cilj te evalvacijske študije je dvojen in se nanaša na izdelavo strokovnih podlag za: boljše razumevanje dinamik in značilnosti ter oceno učinkovitosti prilagajanja obstoječega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega sistema na osnovnošolski in srednješolski ravni ukrepom epidemije COVID-19, vključno s prepoznanimi prednostmi in pomanjkljivostmi za učenje in znanje, poučevanje, šolsko svetovalno delo, vodenje šol in psihosocialno oz. socialno-čustveno stanje vseh udeleženih ter predloge rešitev sistemskih ukrepov za vključevanje ugotovljenih pozitivnih in negativnih učinkov epidemije COVID-19 za vzgojno-izobraževalno kakovosten in socialno pravičen razvoj osnovnega in srednjega šolstva v Sloveniji v prihodnje.

Glede na navedeno bo študija, ki bo zajela širši vidik (poleg organizacijskega tudi skrb za psihosocialno počutje) izvedbe in posledic izobraževanja na daljavo, za odločevalce predstavljala pomembno podlago za vpeljave sistemskih kompenzacijskih ukrepov ter tudi nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja.