O-STA

Ideja o pripovedovalskih klopeh prišla do ustvarjalnih študentov

Ideja o pripovedovalskih klopeh prišla do ustvarjalnih študentov

Na pripovedovalskih klopeh lahko samo posediš, na njih lahko bereš, čakaš, se pogovarjaš. Bile so del projekta štirih obalnih občin, s katerim se je kandidiralo za Evropsko prestolnico kulture, vendar le-ta ni bil izbran, zato se je ta del projekta začel razvijati v drugo smer, v sodelovanju s Kulturnim društvom Gajbla, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in študenti magistrskega študijskega programa Zgodnje učenje. Idejam na papirju so ustvarjalni študentje dodali konkretne podobe in predloge.

Študentje so v okviru medpredmetnega povezovanja jezikovnega in likovnega področja kljub študiju na daljavo s strani mentoric dr. Barbare Baloh in dr. Ede Birsa ter v sodelovanju z dr. Barbaro Kopačin (glasbena umetnost), Tino Cotič (arhitektura) in zunanjima sodelavkama Samanto Kobal (Kulturno društvo Gajbla), Renato Padovan (Vrtec Elvire Kralj v Trebčah) dobili nalogo, da ustvarijo predloge pripovedovalskih klopi, ki bi jih lahko postavili na dvorišču pred fakulteto in koprsko hišo ustvarjalnega pripovedovanja Gajbla.

Kaj so pripovedovalske klopi? Dr. Barbara Baloh: "Pripovedovalske klopi nosijo že v sebi zgodbo, nekatere nosijo elemente, ki vodijo v zgodbo, nekatere pa so namenjene le užitku in počitku, vendar vedno povezave z zgodbo."

Teorijo o arhitekturi v malem in oblikovanju stolov jim je predstavila Tina Cotič, ki je bila nad rezultati navdušena: "Po predstavitvi predlogov pripovedovalskih klopi sem bila zelo presenečena, kako so študentje zadeli bistvo oblikovanja in uspešno prikazali pripovedovalske klopi v obliki maket."

Nastalo je 12 primerov pripovedovalskih klopi in drugih zanimivih idej, kot so slikanice, pripovedovalske škatle, ki se navezujejo na simboliko mesta Koper in koprske umetnike. V predloge so študentje vkomponirali različne pripovedovalske tehnike, pripomočke, glasbo ...

Študentka Manca Medved je načrt pripovedovalske klopi prikazala kar v naravni velikosti. Za Radio Koper je povedala: "Zamislila sem si, kako bi lahko obstoječo klop, ki je postavljena pred fakulteto, preoblikovala. Pri zasnovi sem upoštevalo obliko knjige. Tako moja klop zgleda kot rdeča knjiga na knjižni polici, ima dva stebra, ki služita kot pripovedovalno platno. Po izrisu sem izmerila proporce in načrt posredovala sorodniku, ki je klop izdelal, nato sem dodala podrobnosti, kot so barvni simboli Kopra."

Projekt izdelave pripovedovalskih klopi je bil za študente zelo zanimivih in jim je predstavljal izziv, saj je v celoti, tako kot študij, potekal na daljavo: "Pri oblikovanju idej smo imeli težave, saj nismo bili v Kopru in smo klopi težko umestili v prostor. Pri tem so nam pomagali sošolci z Obale, ki so nam fotografirali zanimivosti Kopra, poleg tega smo tudi raziskali zgodovino mesta iz različnih vidikov."

Mentorice so na takšen način vzpostavile posebno študijsko sinergijo, ki je v današnjih časih zelo pomembna. V prihodnje na fakulteti načrtujejo postaviti razstavo vseh primerov pripovedovalskih klopi, želja pa je, da se makete izdela in klopi postavi tudi po mestu ter tako razširi njihovo uporabo.

Samanta Kobal: "Tako kot rečemo, gremo na igrišče se igrat, bomo rekli, gremo na pripovedovalsko klopco in si za danes povemo eno zgodbo."

Ideje so mentorice združile v projekt "Mesto" in ga prijavile na razpis Mestne občine Koper za sofinanciranje programov in projektov za otroke in mladino. Projekt se navezuje na trajnostno in vseživljenjsko izobraževanje ter aktivno povezovanje in vključevanje različnih generacij v ustvarjalni proces. Ima izobraževalno noto v povezavi s pripovedovanjem in gledališko umetnostjo, spodbuja širjenje kreativnih zmožnosti med otroki in širšo javnostjo. V načrtu je oblikovanje zunanjega pripovedovalskega prostora (pripovedovalskih klopi), izdelava slikanice brez/z besedilom na temo mesta in organizacija različnih pripovedovalskih dogodkov na teh posebnih klopeh.