Prihodnost izobraževanja: centri poklicne odličnosti (COVE) in projekt TalentJourney

Tradicionalni model izobraževanja je ostal večinoma nespremenjen že od 19. stoletja. Pravkar sta minili dve najbolj nenavadni in stresni šolski leti v novejši zgodovini. COVID 19 je otežil izobraževanje za generacije mladih učencev, pa tudi za učitelje in starše, zato so se udeleženci izobraževanja za zapolnjevanje vrzeli, ki je nastala zaradi odsotnosti pouka v šolah, obrnili k digitalnim tehnologijam. Že dalj časa je bilo očitno, da bo tehnologija igrala glavno vlogo v prihodnosti izobraževanja, vendar je pandemija ta prehod pognala v visoko prestavo. Tehnologija lahko za vedno spremeni načine učenja in naučiti se moramo, kako jo lahko uporabljamo in manipuliramo v svojo korist. Človeške povezave in interakcije so v tem času v središču izobraževanja, postalo pa je tudi povsem jasno, da je vloga učitelja v šolski skupnosti nenadomestljiva.

Projekt TalentJourney obravnava hitre spremembe izobraževalnih potreb sodobne družbe in razvoj v industriji ter vrzeli v spretnostih, ki jim sledijo. Pred zaključno konferenco projekta smo se pogovarjali z nekaterimi deležniki projekta in s predstavnikom Evropske komisije, ki so delili svoja razmišljanja o vprašanjih, povezanih s pobudo Evropske komisije COVE in rezultatih mednarodnega projekta TalentJourney, ki ga je sofinanciral program Erasmus+ Evropske unije.

Kakšno je stališče Evropske komisije o poklicnem in strokovnem izobraževanju in kaj je pobuda COVE?

João Santos, višji strokovnjak v Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji:

" Zaradi velikih zadanih ciljev zelene in digitalne tranzicije na evropski ravni prehajamo skozi transformacijski trenutek in poskrbeti moramo, da je izobraževalni sistem temu primeren, da opolnomoči ljudi, tako mlade s tem, da pridobivajo kvalifikacije za vstop na trg dela ter tudi odrasle tako, da jim ponudi izpopolnjevanje in prekvalifikacijo. Poskrbeti moramo, da ne bomo imeli le velikih ambicij v smislu zelene in digitalne tranzicije, ampak da bomo imeli tudi politične usmeritve in finančne mehanizme za podporo temu prehodu. Nič se ne zgodi brez ljudi s pravimi kvalifikacijami, pravimi veščinami in zato se ne moremo omejiti le na te velike ambicije, ampak moramo imeti tudi izobraževalni sistem, zlasti sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je skladen z družbeno in ekonomsko realnostjo v Evropi in ki je naše cilje sposoben uresničiti. Cilj pobude COVE je podpreti socialne partnerje, ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter države članice v tem procesu modernizacije. Zagotoviti moramo, da imamo sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je robusten in odporen ter se je sposoben odzvati na hitre spremembe. S podporo Evropskega Parlamenta in držav članic smo zagotovili 400 milijonov evrov za podporo tej pobudi v naslednjih sedmih letih. "

Kako se izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja soočajo s temi hitrimi spremembami?

Matti Isokallio, predsednik EUproVET, direktor izobraževalne zveze, Sataedu:

" Smo orodje za naše študente in orodje za industrijo. V nekem smislu moramo biti tudi svetilnik za prihodnost. Izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja imamo veliko odgovornost, da podpiramo naše učence, tako odrasle kot mlade, predvsem pa delavce, podjetja, podjetja na naših območjih, da jim omogočimo posodobitev in pridobitev ustreznih veščin in znanja za prihodnost."

Cilj projekta TalentJourney je ustvariti nove perspektive in načine učenja; kako bo to dosegel?

Adriana Hodak, Vodja MIC ŠC Nova Gorica:

"Glavni cilj TalentJourneyja je najti način za posodobitev metod in vsebin izobraževanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) ter posodobitev načinov za vseživljenjsko učenje, kar pomeni, da moramo sočasno spreminjati in preoblikovati načine učenja, načine poučevanja ter načine organiziranja in sodelovanja s podjetji in drugimi deležniki v PIU. Zato smo v TalentJourneyju začeli z učnim procesom, s popolno posodobitvijo novih znanj na področju IoT, AI, robotike, podatkovne znanosti, razvoja proizvodnje procesov in ko smo pripravili te nove vsebine, smo se začeli ukvarjati s tem, kako se bomo sodelovali z drugimi deležniki. To je bila razprava o povsem novih pristopih in inovativnih načinih pridobivanja znanja. Druga stvar je organizacijski vidik: če bomo šli naprej na povsem drugačen način s popolnoma novimi vsebinami, moramo razmisliti tudi o novih organizacijskih pristopih. To smo zdaj pilotirali. Mislim, da smo dosegli zelo dobre rezultate s tem, kako so uporabniki sprejeli te nove načine, vsebine in organizacijo."

Gospod Saksida, vaš Šolski center je eden od partnerjev projekta TalentJourney; kaj nam lahko poveste o izzivih, ki čakajo vaš Šolski center v prihodnosti?

Milan Saksida, direktor ŠC Nova Gorica:

" Bili smo vodilni partner tega projekta, v katerem je sodelovalo več kot deset partnerjev iz različnih evropskih držav. V okviru projekta smo želeli s povezovanjem izobraževalnih ustanov s sodobno industrijo in industrijo prihodnosti zmanjšati vrzel v kvalifikacijah v proizvodnem sektorju. Ustvarili smo pravi ekosistem, ki hkrati koristi učencem, učiteljem, podjetjem in evropski družbi. Lahko rečemo, da smo premagali številne ovire in tudi, da smo bili zelo uspešni pri spreminjanju načinov poučevanja in učenja. Izvedli smo pilotne module na področjih robotike, interneta stvari, umetne inteligence, pripravili smo marsikaj za reformo izobraževanja ne samo v naših šolah, ampak tudi v Evropi in širše po svetu. Tradicionalni način poučevanja smo spremenili v bolj uporabniku usmerjen pristop. V prihodnosti nameravamo še naprej širiti sodelovanje v projektih COVE in poskušati izboljšati platformo TalentJourney za podporo novim izobraževalnim sistemom v Evropi. Naš glavni cilj je spremeniti izobraževalni sistem po vsem svetu, ne samo v Evropi."

Gospod Pogorelčnik, kakšen je vaš pogled na prihodnost šolstva, kako se Šolski center Velenje nanj pripravlja?

Janko Pogorelčnik, Direktor ŠC Velenje:

" Naš Šolski center je eden največjih šolskih centrov v Sloveniji. Nahajamo se v Šaleški dolini in smo del savinjsko-šaleške (SA-ŠA) regije in v naslednjih letih se bo našo regija bistveno spremenila; spremembe bodo v gospodarstvu regije, zato moramo temu prilagoditi tudi izobraževanje. Pripravljamo se na prihodnje izzive, tudi na tiste, ki smo jih izpostavili v projektu TalentJourney. Umetna inteligenca, kibernetska varnost, proizvodni procesi in baze podatkov, mehke veščine in zelena tehnologija so področja, ki bodo prevladovala v prihodnosti. Verjamemo, da lahko računamo na pomoč podjetij za sodelovanje pri izboljševanju izobraževanja na teh področjih."

Gospa Sorin, vaše podjetje se je odločilo sodelovati v tem projektu. Kaj vaše podjetje pričakuje od izobraževalnih ustanov in sodelovanja pri tem projektu?

Iris Sorin, Marketing človeških virov pri podjetju MAHLE:

" MAHLE je vodilni mednarodni partner v avtomobilski industriji ter pionir in tehnološki gonilnik za mobilnost prihodnosti. Pri nas menimo, da bi se podjetja bi se morala bolj osredotočiti na izobraževalni sistem; to je res nekaj, kjer lahko trenutno opazimo velik manko, predvsem na tehnoloških področjih, kot so elektrotehnika, strojništvo, programsko inženirstvo, strojna tehnika - delovna sila na vseh tehnoloških področjih bi morala biti bolje izobražena; To bi pomenilo boljšo prihodnost ne samo za MAHLE, ampak za vsa podjetja v Sloveniji. Smo sredi preobrazbe avtomobilskega sektorja - vse je usmerjeno v e-mobilnost, kar pomeni, da so naše naložbe močno povezane z e-mobilnostjo, kar se odraža v potrebi po delovni sili, izobraženi na tem področju. Upam, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali kot pridruženi partner, izmenjava in sodelovanje pa bosta prinesla resnične koristi razvoju te platforme TalentJourney. Za takšno platformo lahko vidimo svetlo prihodnost."

Ali bo Evropska komisija v tudi prihodnosti podpirala tovrstne projekte?

João Santos, višji strokovnjak v Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji:

" Vsekakor. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil partnerjem projekta TalentJourney, ker so bili ambiciozni v svojem zaupanju, ko smo šele razvijali koncept centrov poklicne odličnosti. Začeli smo s pilotnim projektom, zato nismo bili povsem prepričani, kako naj bi koncept zasnovali, zato smo se odločili za pilotni projekt, da bi razumeli, kako poklicni center in podjetja vidijo svoje potrebe po odzivu na te velike izzive in smo to prenesli v prakso. S projekti, kot je TalentJourney, vidimo, kako ljudje razumejo izzive, ki so pred nami, kako lahko oblikujemo program, ki se odzove na to, kar potrebujemo deležniki na terenu, podjetja, poklicni centri, organi za regionalni razvoj - kako lahko pomagamo? In TalentJourney je bil pred dvema letoma dovolj ambiciozen, da je pripravil konzorcij zavzetih ljudi, ki so bili pripravljeni to preizkusiti in delati ter dati do neke mere smernice, kako lahko bolje oblikujemo projekt, ljudi, ki res vedo, kaj je potrebno na terenu; nato smo koncept nadalje razvili in ga nato predstavili tudi državam članicam, Svetu EU, tudi v Evropskem parlamentu in ideja jim je bila tako všeč, da so nam dali 400 milijonov EUR.

Ta pobuda COVE poskuša na zelo celovit način pregledati celoten učni proces in kako sodelujemo z družbo okoli nas. V naslednjih sedmih letih nameravamo razpise za to področje objavljati vsako leto. Letos smo enega že objavili, drugega pa bomo konec leta. Adriana Hodak in ostali partnerji v projektu TalentJourney so žal lahko računali le na milijon evrov za dvoletni projekt. Zdaj smo ugotovili, da to ni dovolj za tako obsežen projekt, zato bodo vsi prihodnji razpisi financiranja nepovratnih sredstev EU vredni do 4 mio EUR in namenjeni bodo projektom, ki trajajo do 4 leta. Mislim, da bo to model za naslednjih sedem let, to bo partnerjem dalo več časa za ustvarjanje povezav; podpirali pa jih bomo tudi s podpornimi storitvami s tehničnim strokovnim znanjem, kar bo omogočilo, da bodo projekti komunicirali med sabo in si izmenjevali izkušnje, z možnostmi prilagajanja dobrih praks lokalnim razmeram."

Kako lahko podjetje ali šola sodeluje pri projektu in kaj lahko pričakuje od tega sodelovanja?

Adriana Hodak, Vodja MIC ŠC Nova Gorica:

" Platforma TalentJourney je odprta za partnerje in vse deležnike, na primer za podjetja, za raziskovalne ustanove, za zbornice, ves čas se že pridružujejo novi partnerji. Ti lahko sodelujejo na več načinov - podjetja predstavljajo nekakšen bazen priložnosti za učence, možno je tudi mentorstvo za zaposlene, usposabljanja na delovnem mestu in prekvalifikacije in nadgrajevanje veščin ter sodelovanje pri odkrivanju novih idej za razvoj podjetij. Skupaj z našimi partnerji iščemo rešitve za vsakodnevne izzive; pri vključevanju v platformo TalentJourney podjetja dejansko lahko oblikujejo svojo bodočo delovno silo, kar je danes v času pomanjkanja delovne sile zelo pomembno, zlasti ob pomanjkanju delovne sile z ustreznim znanjem in veščinami. Takšno sodelovanje lahko pripelje pripomore k trajnosti podjetja."