Nova knjiga, ki ohranja istrsko dediščino - Besede in okusi iz istrske kužine

Nova knjiga, ki ohranja istrsko dediščino -

Besede in okusi iz istrske kužine

Ideja za nastanek monografije Besede in okusi iz istrske kužine, ki predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine podeželskega dela Istre, je nastala v Zavodu za mladino, kulturo in turizem Koper. Knjigo je izdala koprska Založba Libris, njena direktorica Ingrid Celestina je publikacijo uredila, fotografije je prispeval Jaka Ivančič, knjigo pa je oblikoval Peter Florjančič iz Studia Reflex.

Pri nastanku dvojezične slovensko-italijanske knjige je kot avtorica in sourednica besedil sodelovala tudi dr. Suzana Todorović, dialektologinja in predavateljica s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Dr. Todorović prikazuje istrsko hrano v zrcalu nekdanjih in sedanjih življenjskih navad Istranov, opirajoč se na relevantno zgodovinsko in etnološko literaturo - poglavje, ki ga je pripravila, bogatijo tudi številni istrski pregovori, povezani s hrano, in narečne pripovedi, v katerih domačini obujajo nekdanje življenje v Istri in način prehranjevanja v istrskih mestih ter vaseh skozi čas. Poglavje osvetljuje tudi vlogo šavrink, krušaric, jajčaric in mlekaric ter njihov boj za vsakdanji kruh. Dr. Todorović je pripravila tudi gastronomski slovarček izrazov iz istrskega zaledja, ki vsebuje zanimiva poimenovanja za značilne istrske jedi, sadje, zelenjavo in kuhinjske pripomočke. Knjigo ima tudi poglavje kako pripraviti istrske jedi, v katerem je ob bogatem slikovnem gradivu prikazana priprava 17 tradicionalnih istrskih jedi, ki so jih v zapis posredovale istrske gospodinje različnih kulturnih in turističnih društev.

Raziskovalka in predavateljica svoje poglavje v monografiji zaključuje z mislijo, da s sodobnim načinom življenja Istrani opuščajo nekdanje navade, ki so stkane v nekdanji način življenja. Stare narečne izraze nadomeščajo z novimi besedami, ki opisujejo sedanje življenje. Značilna istrska hrana je na mizi le še v izbranih ošterijah 'gostilnah', ki si želijo ohraniti istrske jedi kot pomemben segment nesnovne kulturne dediščine pred pozabo, in pri nekaterih nonah in bižnonah 'prababicah', ki ćuhajo takokur anbot 'kuhajo kot nekoč. Z njihovim odhodom bodo počasi izzveneli nekdanji okusi in tiste vedre in požrtvovalne besede, ki vabijo na kosilo v skromno kužino 'kuhinjo', ki z zgubano in toplo roko v boršo 'vrečko' potiskajo radič, najljubše pecivo in domači kruh, kot bi vedele, da bodo besede in okusi, ki se nam danes zdijo samoumevni ali morda nepomembni, nekoč ena izmed stvari, ki si jih bomo želeli slišati, okusiti in občutiti vsaj še enkrat.