Zakaj slovenski visokošolski prostor potrebuje nacionalni forum za krepitev učenja in poučevanja?

V četrtek, 10. februarja 2022, je potekal zadnji, sedmi nacionalni posvet štiriletnega projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP) pred zaključno konferenco, ki bo predstavljala uvod v kontinuiran sistem krepitve sistema učenja in izobraževanja tudi po zaključku projekta, je izpostavil predsednik Projektnega sveta INOVUP dr. Tomaž Deželan.

Udeleženci posveta s treh javnih slovenskih univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in drugi udeleženci so razpravljali o pomenu sistemskega pristopa, ki krepi pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Iskali so možnosti sodelovanja med visokošolskimi zavodi za odlično visoko šolstvo.

Za uporabo sistemskega pristopa sta ključni vprašanji, kako zagotoviti stabilnost in krepiti kakovost učenja in poučevanja na visokošolski ravni, so dejali v uvodu posveta. To je odvisno tako od visokošolskega sistema kot visokošolskih institucij.

Do sedaj so bili v okviru projekta organizirana številna izobraževanja in pripravljeni didaktični pripomočki. Na okrogli mizi v okviru posvetu so udeleženci ugotavljali, kaj še sledi projektu INOVUP, kakšna je prihodnost pedagoških usposabljanj za visokošolske učitelje in sodelavce.

Pri razpravi je sodelovala dr. Sonja Rutar, prodekanja za kakovost in razvoj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki je tako kot ostali udeleženci izpostavila pomen izobraževanj in vrednost tega projekta. Poleg tega je izpostavila spremembo, ki se je pripetila na področju usposabljanja in izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev ter sodelavcev: "Pred tem so bili promotorji visokošolske didaktike pedagogi in psihologi. Ta projekt pa je omogočil množično sodelovanje vseh visokošolskih učiteljev z različnih področij. Zgodila se je učeča se skupnost." Poudarila je tudi dejstvo, da je izobraževanje na daljavo doprineslo k inkluzivnosti.

Tudi predstavniki Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in Ministrstva za izobraževanje znanost in šport so izpostavili projekt kot pomemben strateški element pri kakovosti visokošolskega izobraževanja.

Prednost projekta je tudi v tem, so se strinjali udeleženci, da bodo sedaj fakultete skupaj razmišljale o razvoju kadrov in izpopolnjevanju visokošolskih učiteljev ter sodelavcev. Projekt je ozavestil pomen pedagoške usposobljenosti. Omogočil neposreden in prost dostop do dobrih praks in prenosov le-teh iz tujine.