Gounodova opera Faust premierno na odru ljubljanske Opere

Na fotografiji so solisti Aljaž Farasin, Martina Zadro in Peter Martinčič.

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo v četrtek, 17. marca 2022, ob 19.30 premierno uprizorili opero Faust, delo v petih dejanjih skladatelja Charlesa Gounoda. Pod režijo se podpisuje izkušeni belgijski režiser Frank Van Laecke, ki je v tem gledališču v preteklosti že režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska, Devica Orleanska ter Capuleti in Montegi.

Lirična opera Faust velja za eno najbolj slikovitih in romantičnih del svetovne operne literature. Nazadnje je bila kot koprodukcijska predstava na odru Cankarjevega doma uprizorjena pred skoraj 20 leti. Opera v petih dejanjih, s katero je skladatelj doživel izreden in trajen svetovni uspeh, govori o ljubezenskem odnosu med Faustom in Margareto, za katero je Faust prodal svojo dušo hudiču Mefistu.

Tokrat je umetniški direktor opere Marko Hribernik za režijo izbral mednarodno uveljavljenega belgijskega režiserja Franka Van Laeckeja, ki je na tem odru prvič režiral leta 2013. Vsebino mogočne predstave o doktorju Faustu, ranocelniku, astrologu in alkimistu dvomljivega slovesa, ki je prodal svojo dušo hudiču, da bi si za kratek čas pridobil mladost, režiser opisuje z dvema besedama - hudičeva lepota. "Zgodbe o hudičih največkrat stojijo na tankem ledu, od koder lahko hitro zdrsnejo v karikaturo, kar velja tudi za zgodbo o Faustu," pravi.

Arhetipska zgodba boja med dobrim in zlom, ki se konča v apoteozi ljubezni, še danes močno vznemirja globine človeškega duha in deluje katarzično. "Osrednja tema opere Faust je ponavadi Faustova želja po mladosti in njegovo iskanje ljubezni. Drugače od tega tradicionalnega razumevanja opere pa naša postavitev v ospredje postavlja Mefista, njegove nagibe in načine delovanja. Mefisto želi osvojiti Margaretino dušo, pri tem pa mu Faust služi le kot sredstvo za dosego cilja, ki je nadvse velikopotezen, saj je Margareta krona čistosti in pobožnosti," pripoveduje Van Laecke, ki je nadvse navdušen tudi nad glasbeno podobo predstave, ki bo premiero s povsem domačo pevsko zasedbo doživela v četrtek, 17. marca, ob 19.30. V kostumih Yana Taxa bodo nastopili solisti Aljaž Farasin (Faust), Peter Martinčič (Mefisto), Martina Zadro (Margareta), Jože Vidic (Valentin), Nuška Drašček (Siébel), Mirjam Kalin (Marta) in Rok Bavčar (Wagner).

Tudi druga zasedba je v režiserjevi temačni estetiki čustveno močna in dinamična. V petek, 18. marca, ob 19.30 bodo nastopili gostujoči solisti Irakli Murjikneli (Faust), Nebojša Babić (Mefisto), Rossana Potenza (Margareta), Jadranka Juras (Siébel), Barbara Sorč (Marta) ter domača solista Ivan Andres Arnšek (Valentin) in Robert Brezovar (Wagner).

Orkester bo tokrat prvič vodil mladi dirigent belgijskega rodu Ayrton Desimpelaere, ki od leta 2017 deluje kot gostujoči dirigent na Šoli za jazzovsko in sodobno glasbo IMEP v Parizu, kjer je tudi profesor orkestrskega dirigiranja, zborovskega petja in pevske tehnike.

Scenografija je delo Paula Gallisa, oblikovalec svetlobe je Marc Heinz, za koreografija pa je poleg režiserja poskrbela Ingrid Coppieters.

Premieri bo do 26. marca sledilo še osem ponovitev.

Novinarsko gradivo in fotografije so dostopne na spletni strani Opere v zavihku Medijsko središče. Geslo za prenos fotografij je F.

Avtorica fotografij je Darja Štravs Tisu.

***