Diplomanti s Pedagoške fakultete v Kopru si želijo povezovanja

Pogled na ducat let programa Inkluzivna pedagogika:

Diplomanti si želijo strokovnega povezovanja

Nedavno so sodelavci programa Inkluzivna pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem organizirali okroglo mizo z naslovom "Pogled na ducat let Inkluzivne pedagogike". Namen srečanja je bil pregledati implementacijo inkluzivne paradigme na vseh področjih javnega življenja, predvsem pa seveda na področju vzgoje in izobraževanja.

Osrednji gost okrogle mize je bil prof. dr. Božidar Opara, ki je z vsemi izkušnjami in neposredno vključenostjo v sistem takratnega posebnega šolstva pogumen vizionar, saj se je s plemenito srčnostjo zavzemal za konceptualno spremembo na tem področju. Prof. dr. Opara je snovalec in začetnik vizije programa Inkluzivne pedagogike, v sodelovanju z najtesnejšima sodelavkama prof. dr. Majdo Cencič in prof. dr. Sonjo Rutar.

Temeljni fokus pionirjev inkluzivne pedagogike je bil, kako zagotoviti ustrezne pogoje in kako pomagati otroku, da bo uspešen v večinski šoli, ob tem pa tudi, kako premakniti fokus iz motenj v potrebe in zmožnosti. Profil inkluzivnega pedagoga je v inkluzivnih šolah našel svoje mesto in se zelo dejavno razvija tako v Sloveniji, kot preko meja (prof. dr. Majda Schmidt Krajnc je prikazala pot programa Inkluzija v vzgoji in izobraževanju, ki se izvaja na PEF UM, prof. dr. Biljana Maslovarić pa program Inkluzivne pedagogike, ki so ga naši sodelavci pomagali vzpostaviti na Filozofski fakulteti Univerze v Črni Gori). Potrebno je izpostaviti, da so na PEF UP prvi razvijali koncept inkluzivne pedagogike in tudi prvi uporabili ime Inkluzivna pedagogika, ki je na univerzi od leta 2020 tudi habilitacijsko področje.

Velik odziv in udeležba na okrogli mizi (v živo oz. preko Zooma je sodelovalo okrog 170 udeležencev) kaže, da je inkluzija zelo živa. Izjemno ponosni so na diplomante, ki z veliko vnemo in predanostjo svojemu poklicu uresničujejo poslanstvo inkluzivnega pedagoga in inkluzivno stroko nadgrajujejo in izpopolnjujejo v praksi. S strani diplomantov so dobili izjemno bogato in dragoceno povratno informacijo za smer, ki se vse bolj uveljavlja in omogoča edino pravično obliko šolanja in manifestacijo pravične družbe.

Dragocenost in pomen doprinosa inkluzivnega pedagoga v vzgojno izobraževalnem prostoru so prikazali tudi ravnatelji rednih osnovnih šol in zavodov, kjer se izvaja prilagojen program. Inkluzivni pedagogi se v praksi uveljavljajo s sodobnimi pristopi, ki ustvarjajo učinkovita učna okolja za vse. Naj jih izpostavimo le nekaj: sodelovalno poučevanje, izvajanje dodatne strokovne pomoči v oddelku, spodbujanje bralnih in socialnih veščin ob podpori psa, z dejavnostmi podprta tranzicija med prehodi, usmerjenost v potrebe družin otrok s posebnimi potrebami ...

Okrogla miza je prinesla spoznanje, da si diplomanti želijo dejavnega strokovnega povezovanja in izpopolnjevanja v smeri inkluzivne pedagogike, kar organizatorje zavezuje za pripravo rednih strokovnih srečevanj, ki bodo podpirala to učečo se skupnost, da bo razvijala in bogatila inkluzivno pedagoško stroko in spreminjala naše šolstvo ter življenja generacij otrok oz. oseb s posebnimi potrebami. V okviru študija Inkluzivna pedagogika na UP PEF postavljajo temelje in vžigajo srca in ideje študentom, ki nato z vso vnemo na teh temeljih zidajo palače!

Zaključujem s citatom ene od udeleženk: "Z besedami ne morem dovolj nazorno opisati koliko sem se našla v študiju in kako ogromno mi inkluzija pomeni. Zame je več, kot nekaj, kar vpeljujemo v šolski prostor; v prvi vrsti mi pomeni globok vpogled vase, odkrivanje in spreminjanje lastnih vzorcev razmišljanja, sprejemanje sebe z vsem, kar sem in kar nisem - kar mi omogoča sprejeti drugega z vsem, kar je in kar ni. Inkluzija je način življenja."

Izr. prof. dr. Vanja Kiswarday,

koordinatorica programa Inkluzivna pedagogika na UP PEF