Nikar tehnologije otrokom pred tretjim letom! (predavanje Mihe Kramlija, Alumni UP PEF)

"Eno najbolj zaščitenih ležišč na svetu je otroška zibelka. Včasih so bile na zibelki igračke, vrtiljaki, angelčki - igračke so se premikale po naravnem gibanju. Danes so številne zibelke opremljene z monitorji intenzivnih barv in glasbe. Pozor! Tu se otroci že prilagajajo na odzivnost," je svoje predavanje, ki ga je ob tednu Alumni kluba UP pripravil Študentski svet Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, začel strokovnjak na področju odvisnosti od novih tehnologij, Miha Kramli.

Zbranim v predavalnici in na spletu je razložil: "100 milijard nevronov imajo dojenčkovi možgani. V prvih treh letih se vsi nevroni povezujejo. Po treh letih telo izloči tiste, ki jih ne potrebuje več. Če prva tri leta otrok po naravni poti zaznava svet, torej ima naravne dražljaje, se bodo nevronske povezave oblikovale po naravni poti. Če pa so otroški možgani vzpostavljeni "turbo" dogajanju - torej intenzivnim barvam in zvokom, se bodo nevronske povezave popolnoma drugače povezale, kot če teh dražljajev ne bi bilo. To je zelo pomembno, ker moramo kot starši in pedagogi znati zaščititi zibelko. Otroški možgani ne smejo biti vzpostavljeni tem intentivnim zvokom in barvam," je bil oster predavatelj.

Kramli je povedal, da je to, da damo otroku tablico, najlažje, saj otroški možgani ob vseh teh barvah začutijo ugodje in pomiritev: "Če otrok vsak dan uro ali dve nekaj let ponavlja ta ritual, se bo zgodilo, da bodo začutili ugodje življenja na 20 do 40 centimetrih. Ker se bodo možgani naučili, da se pomiritev zgodi na 20-40 cm igračke oz. monitorja. Možgani se naučijo, da je fokus dogajanja, pomiritve, zadovoljstva in sreče skrčeno na 40 cm! Nimajo zagona, da bi hrepeneli po obzorju," je povedal strokovnjak in tezo podkrepil s konkretnimi primeri otrok, ki so negibljivi, ko gredo v naravo se slabo počutijo in so nemirni. "Ko pridejo domov, se priključijo na monitorček in v hipu se pomirijo. Zakaj? Ker so priključili na vir intenzivnosti, na katero so navajeni. Zgodba pa lahko gre še naprej ... Da otrok celo ne je, če nima zraven monitorčka."

Kaj pa odrasli?

Ko delamo s pomočjo nove tehnologije, je nam narava zelo pomaga. Naši možgani se organizirajo tako, da začutimo utrujenost, ko delamo preveč. "Ko delamo kaj dobrega tudi sicer v življenju, sami začutimo potrebo, da naredimo od dela distanco in se ustavimo. Ko pa gremo na splet zaradi zabave in sprostitve, pa se naši možgani organizirajo drugače - sporočajo, da bi radi vedno več, vedno bolj intenzivno, vedno več tvegaj. Torej gre v nasprotno smer," pravi strokovnjak za kemične odvisnosti. Sledita pa izguba nadzora nad časom, preživetim za monitorjem, izgublja se tudi nadzor nad svojimi sposobnostmi. Tisti, ki igra igrice, čuti čas drugače, kot tisti, ki jih ne.

Miha Kramli sicer vodi center za zdravljenje ne kemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica in poudarja, da uporaba spleta in drugih tehnoloških inovacij sama po sebi ni škodljiva, čezmerna raba spleta in naprav pa vodi v zasvojenost, ki pride v hišo ali naša življenja čisto potiho. Njegova ambulanta za zdravljenje ne kemičnih zasvojenosti je ena prvih v javnem zdravstvenem sistemu v Evropi. K njemu prihajajo ljudje iz vse države, v povprečju so stari 26 let; najmlajši ima komaj 9, najstarejši pa 84 let.

Tekom predavanja je Kramli nanizal 4 korake do zasvojenosti. Vsi se nekje nahajamo, na nas pa je, da prepoznamo svoje težave. Posnetek predavanja, v katerem razkrije, kako pomagati sebi ali odvisnežem je na voljo tukaj: https://fb.watch/cme2uSeTP2/. Predavanje je namenjeno tudi mladim staršem in pedagogom.