Les, slovenski gradbeni material prihodnosti

Kaj lahko prineseta raba lesa in bivanje z lesom slovenski družbi in kaj lahko imamo od njega kot posamezniki.

Zakaj je les trajnostni gradbeni material prihodnosti? Odgovorov je dejansko veliko. Drevesa v času rasti skladiščijo ogljikov dioksid in ga nato ohranijo vezanega tudi v končnih lesenih izdelkih še dolga leta, lahko tudi stoletja ali celo tisočletja. Pri rasti enega kubičnega metra lesa se vanj iz ozračja veže kar 0,9 tone CO2. Ponovno ga sprostimo v ozračje, ko razpade ali ga skurimo. Les ni le obnovljiv, naraven in trajnosten material, ampak lahko s to lastnostjo pomembno prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Gradnja lesenih objektov prinaša v tem pogledu otipljive rezultate; povprečno velika masivno grajena lesena hiša lahko skladišči od 25 do 60 ton CO2. Če je lesena tudi njena oprema, pa od 30 do 70 ton.

OD NAŠEGA ZDRAVJA DO LOKALNEGA GOSPODARSTVA

To, da les pomembno doprinaša k ohranitvi okolja in blaženju podnebnih sprememb, ni edini razlog, da bi mu pripisali etiketo gradbenega materiala prihodnosti. Les v bivalnem okolju zelo pozitivno vpliva na človeško počutje in zdravje, saj deluje kot biološki filter, ki čisti zrak, obenem pa pozitivno vpliva na naše počutje, saj izboljšuje našo koncentracijo, niža srčni utrip in omogoča boljši spanec.

"Za Slovenijo je še kako pomembna tudi njegova vloga v gospodarstvu, ki temelji na koriščenju lokalnih materialov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov namreč poskrbimo za skrajšanje transportnih poti, posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa, hkrati pa prispevamo k razvoju lokalnega in regionalnega gospodarstva. Na nivoju države opažamo konkretne rezultate, da se v zadnjih letih trend uporabe lesa obrača v pozitivno smer. Povečano je denimo zanimanje za gradnjo lesenih objektov, kar je nedvomno posledica večje aktivnosti medijev, večje ozaveščenosti investitorjev in splošnega zavedanja o pomenu kakovostnega bivanja in uporabi lesa v bivalnem okolju," je prepričan Dušan Waldhütter, odgovorni urednik SLOWOODLIFE - strokovnih medijev, posvečenih lesnim zgodbam. "Ob vsem tem je les vsestransko uporaben trajnostni material prihodnosti, ki ga ima Slovenija kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi na voljo v izobilju."

DRŽAVA PODPIRA INDUSTRIJO NA VEČ NAČINOV

Da predelavo in uporabo lesa država podpira z različnimi spodbudami, smo na 3. Dnevih slovenskega lesarstva slišali povedati Danila Antona Ranca, generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: "Aprila smo objavili razpis iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost v višini 28 milijonov evrov, sledi dodaten razpis za mikro podjetja in obrtnike. Ti ukrepi bodo povečali domačo predelavo lesa in zmanjšali izvoz nepredelane hlodovine, za kar si še posebej prizadevamo. Cilj je povečati domačo predelavo lesa, pospešiti rast slovenskega gospodarstva in spodbujanje lesene gradnje. Obenem prepoznavamo tudi številne izzive lesne panoge in jih spreminjamo v nove priložnosti, zato spodbujamo in promoviramo tudi uporabo lesa pri gradnji in opremljanju notranjih prostorov."

ENA NAJPOMEMBNEJŠIH SLOVENSKIH PANOG

"Les želimo približati vsakemu posamezniku in razbiti številne stereotipe o njem, ki so še vedno pogosti. Vse bolj smo soočeni z negativnimi vplivi, ki jih ima na podnebje in okolje dosedanji način industrijske dejavnosti, zato moramo v prihodnje dati prednost naravno obnovljivim materialom z nizkim ali negativnim ogljičnim odtisom. Pri preboju na zeleno, trajnostno gospodarstvo ima les velik potencial, saj je pri njegovi predelavi potrebne bistveno manj energije kot pri drugih materialih," je generalni direktor direktorata za lesarstvo povedal ob začetku letošnje nacionalne kampanje Uporabimo slovenski les.

Spomnimo, da je v Slovenski industrijski strategiji 2021-2030 lesna industrija zavedena kot ena najpomembnejših slovenskih panog, ki temelji na naravnih virih. V načrtu za investicije v lesno industrijo je za letos namenjenih dobrih 62 milijonov evrov. Cilj je ustvariti ugodno poslovno okolje za lesnopredelovalna podjetja, da se bodo lahko pozitivni trendi v lesni industriji, ki se kažejo v zadnjih letih, nadaljevali. V lesnopredelovalni in pohištveni panogi je uspelo Sloveniji povečati število podjetij v stroki za 7,5 odstotka (na 1008), prihodke od prodaje za 24 odstotkov (na 1,3 milijarde evrov) in dodano vrednost na zaposlenega za 23 odstotkov (na 38.511 evrov).

O STROKOVNOSTI LJUDI IN OMEJITVAH MATERIALA

"V projektantskem in izvajalskem smislu ima Slovenija v leseni gradnji izjemen potencial. Klub temu da se na področju gradbeništva še nismo uspeli popolnoma razviti, pa smo na področju projektiranja in pri izvedbi projektov na ključ dokazali, da smo zelo močni in prekašamo tudi mnoge države, ki imajo lesnopredelovalno panogo precej bolj razvito, kot je pri nas," ocenjuje dr. Bruno Dujič, direktor CBD. Dujič se je skupaj z Jurijem Jančarjem, u. d. i. g. - še enim ekspertom iz CBD -, podpisal pod projektiranje lesene in jeklene konstrukcije enega najbolj prepoznavnih in aktualnih slovenskih lesenih objektov - slovenskega paviljona, postavljenega na Expu v Dubaju 2020. Kot odličen poznavalec pa opozarja na nekatere omejitve, ki jih ima gradnja s tem naravnim materialom. "Moj pogled na gradbeništvo je tak, da ima vsak konstrukcijski material svoje področje uporabe. Les je deformabilen material, mnogo manj nosilen kot jeklo in armirani beton in moje mnenje je, da je smiselnost lesene gradnje do višine nekje šestih etaž. V mnogih pogledih - vlaga, redno spremljanje konstrukcije skozi življenjsko dobo - nam lahko, če ne pregledujemo stavbe in ne prepoznamo problema, povzroči tudi velike težave. Investitorji, ki si danes želijo presežka gradnje v višino, poskušajo pač to poiskati na področju lesa zato, ker je presežek v nekem drugem klasičnem materialu v svetovnem merilu v tem trenutku nemogoč. Tu je možnost - sodobna tehnologija to omogoča -, ampak je treba biti previden."

POMEMBNA VLOGA STROKOVNIH MEDIJEV

Pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti o pomenu lesa imajo mediji. V Sloveniji že drugo leto deluje multimedijsko središče SLOWOODLIFE, ki združuje specializirane medije, posvečene bivanju z lesom pod sloganom Ljubezen do ljudi in bivalnega okolja. Je osrednje stičišče informacij, znanj in prikazov dobre prakse trajnostnega bivanja. Nabor medijev vključuje: portal www.slowoodlife.com, edino slovensko revijo, posvečeno popolnoma lesnim zgodbam, Bivanje z lesom, potujočo razstavo Bivanje z lesom, edino slovensko TV-oddajo, posvečeno lesnim zgodbam, Slowoodlife Channel, ki predstavlja tudi slovensko okno v svet, ko gre za lesne zgodbe, in danes še kako aktualna socialna omrežja.

Ustanovitelji SLOWOODLIFE so v svoj manifest zapisali, da "verjamejo v les, naš tradicionalno slovenski naravni potencial; v njegovo koristnost, v okoljsko, socialno in gospodarsko priložnost, ki nam jo prinaša, in zdravo bivalno okolje, ki ga sooblikuje. Zaradi pozitivnega vpliva, ki ga ima na ljudi in okolje, si zasluži, da ga postavljamo v ospredje. Bivanje z lesom spodbujamo zato, ker smo prepričani, da bogati naše bivalno okolje in nadgrajuje gradbeno kulturo slovenskega prostora. Iskreno verjamemo, da lahko s tem doprinesemo k lepšemu in boljšemu svetu."

RAZSTAVA BIVANJE Z LESOM

"Razstava na to temo ima velik potencial, ozavešča ljudi, prikazuje drznost lesene gradnje, izvirnost, kreativnost, predvsem pa lahko z njo poudarimo še nekaj več. Okoli te razstave se namreč zbira množica ljubiteljev lesa in tistih, ki smo izkusili bivanjsko izkušnjo v lesenem domu. To je tisto, kar največ šteje: da je vedno več tistih, ki izražamo to dognanje, in da smo občutili, kaj nam les kot naravni material lahko zagotovi pri udobju bivanja," razmišlja dr. Bruno Dujič, Anton Danilo Ranc pa dodaja, da gre za dogodek, ki je po sedmih letih povezovanja različnih strok že prerasel v vseslovensko gibanje.

Potujoča razstava Bivanje z lesom - SLOWOODLIFE na 30 panojih predstavlja najbolj reprezentančne objekte in projekte slovenskih ponudnikov, ki načrtno in uspešno soustvarjajo višjo bivanjsko kulturo. "Predstavljeni so najkakovostnejši ponudniki lesene gradnje, pohištva in izdelkov iz lesa ter turizma v lesu. Razstava je večjezična, podpirata jo direktorat za lesarstvo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javna agencija SPIRIT, partnerji razstave pa so ugledna slovenska podjetja, ki so med svoje načrte na različnih nivojih zapisala trajnostno poslovanje: CBD, Geberit, Hörmann Slovenija in Silvaprodukt. Med razstavljavci lahko izpostavimo vodilne ponudnike slovenske lesene gradnje: Marles, Lumar, Rihter, Alfa natura in CI produkt.

RAZSTAVA KOT GRADNIK OZAVEŠČANJA JAVNOSTI

"Namen razstave Bivanje z lesom sta širjenje zavesti o kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa ter vzpodbujanje trajnostnega razmišljanja. S tem, ko ponuja na ogled primere odlične gradbene in obrtniške prakse, predstavlja pomemben gradnik ozaveščanja javnosti o pomembnosti vpeljave trajnostnih konceptov na različnih področjih življenja in družbenega delovanja," pravi Liljana Vogrinec, direktorica podjetja SLOWOODLIFE, d.o.o., dolgoletna organizatorka razstave Bivanje z lesom, pa tudi istoimenskega foruma, ki je bil predhodnik nacionalnih Dnevov slovenskega lesarstva, in urednica prve slovenske revije Varčna hiša, posvečene izključno leseni gradnji. "S temi aktivnostmi želimo les približati splošni javnosti in prikazati, da gre za zanimiv, okolju in človeku prijazen material, ter dogodke za promocijo predelave lesa predstaviti v vseh regijah Slovenije. Razstava poveličuje les kot naravno bogastvo in kot izjemen gradbeni material; ne gre zgolj za arhitekturo in oblikovanje, gre za kakovost sodobnega bivanja, bolj kot kadarkoli povezanega z iskanjem rešitev, ki so blizu naravi."

KONEC JE NEVTRALNOSTI

"Hote ali nehote z izbiro bivanjskega okolja svetu nekaj sporočamo. Kdo smo? Kaj so naše vrednote? Kako se opredeljujemo do družbenih, ekonomskih in ekoloških problemov? Ali o njih sploh razmišljamo? Ozaveščeni potrošniki razlikujejo med podjetji in institucijami, ki imajo pred očmi le povečanje prodaje, in tistimi, ki želijo zares spremeniti in izboljšati svet. Pri SLOWOODLIFE smo ponosni, da smo se uspeli povezati prav s slednjimi, takimi, ki pomembno soustvarjajo naš trajnostni napredek in novo skupno identiteto," pravi Liljana Vogrinec, direktorica podjetja SLOWOODLIFE. "Skupaj se zavzemamo za spremembe tudi na področjih, ki nas morda na prvi pogled ne zadevajo. To počnemo, ker vemo, da je konec nevtralnosti. Organizacije in vodje moramo zavzeti stališče, saj ne sprejemamo odgovornosti zgolj za rast svojih organizacij, ampak tudi za napredek družbe. Pozanimajte se, kako ravnajo tisti, pri katerih kupujete in s katerimi sodelujete. Razmislite, kakšen svet želite, in izberite tiste, ki ustvarjajo boljšega." Več preberite na: www.slowoodlife.com.

Fotografije

Razstava bivanje z lesom: Večjezična razstava Bivanje z lesom - SLOWOODLIFE predstavlja najbolj reprezentančne objekte in projekte slovenskih ponudnikov, ki načrtno in uspešno soustvarjajo višjo bivanjsko kulturo. Svoje poslanstvo širi tudi v digitalni obliki. Foto: Slowoodlife

Dušan Waldhütter: Dušan Waldhütter: "Večje zanimanje za gradnjo z lesom je vse bolj posledica povečanega zavedanja o pomenu kakovostnega bivanja." Foto: Slowoodlife

Lilijana Vogrinec: Liljana Vogrinec: "Les želimo približati splošni javnosti in prikazati, da gre za prvobiten, okolju in človeku prijazen material." Foto: Slowoodlife

Danilo Anton Ranc: Danilo Anton Ranc: "Cilj je povečati domačo predelavo lesa, pospešiti rast slovenskega gospodarstva in spodbujanje lesene gradnje." Foto: Osebni arhiv

Bruno Dujič: Dr. Bruno Dujič: "V projektantskem in izvajalskem smislu je Slovenija zelo močna in ima v leseni gradnji izjemen potencial." Foto: Osebni arhiv