Pomanjkanje vode - nedvoumne spremembe, ki se jim bomo morali prilagoditi?



Suša, ki smo ji v okolju, kjer deluje Univerza na Primorskem, v povečanem obsegu priča letos, pomanjkanje vode ter povezani požari, za znanstvenike, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, ni presenečenje. Njihov strokovni odziv na trenutno stanje podaja izr. prof. dr. Gregor Kovačič, predstojnik Oddelka za geografijo UP Fakultete za humanistične študije. Odziv je v celoti zapisan v nadaljevanju.

Znanstvene objave potrjujejo vsesplošnemu prepričanju o zmanjševanju vodnih količin na območju slovenske Istre. Podnebna kriza preko sprememb v razporeditvi padavin preko leta (sprememba padavinskega režima) ter hkratnega zmanjševanja skupne letne višine padavin in po drugi strani preko povečane evapotranspiracije, ki je posledica vse višjih povprečnih temperatur zraka, vplivajo na občutno manjši vodni odtok na območju slovenske Istre. To se pri Rižani, najpomembnejšem vodnem viru v regiji, pozna v statistično značilnem zmanjševanju pretoka. Največji upad pretoka je značilen za toplo polovico leta med aprilom in septembrom. Torej ravno v obdobju, ko v regiji močno naraste potreba po vodi (rastna doba, kmetijstvo, turizem ...). Podnebne projekcije kažejo, da se bodo v slovenski Istri, v kolikor ne bo dodatne vode iz drugih virov, morali navaditi na vse pogostejša obdobja omejevanja uporabe vode, kot smo mu priča sedaj. Vendar trenutno stanje za znanstvenike, ki na tovrstne posledice podnebne krize opozarjamo že dolgo časa, ni nobeno presenečenje. Dobrodošli v nedvoumno napovedano prihodnost. Na vse pogostejša in daljša sušna obdobja ter vročinske valove na eni ter vse silovitejše poplave na drugi strani se bomo morali navaditi in naše življenje, dejavnosti prilagoditi novi realnosti. V paket posledic podnebne krize sodijo tudi vse pogostejši požari v naravi, ki so posledica povečane sušnosti. Oddelek za geografijo UP Fakultete za humanistične študije je v letih 2015-2017 organiziral tri okrogle mize, povezane s posledicami podnebne krize na hidrosfero, in sicer o poplavah v Jadranskemu povodju, o oskrbi slovenske Istre z vodo ter še posebej o razsoljevanju kot možnosti za oskrbo regije s pitno vodo, pri katerih so dejavno sodelovali strokovnjaki različnih strok. Mimogrede, desalinizacija ni okoljsko sprejemljiva rešitev za pridobivanje pitne vode na območju slovenske Istre. O vseh zgoraj naštetih temah študente seznanimo pri predmetu Trajnostno upravljanje z vodnimi viri na magistrskem programu 2. stopnje Geografija.

Rešitve za pomanjkanje pitne (tudi druge!) vode v slovenski Istri je potrebno iskati v dveh smereh - zmanjšani porabi (ozaveščanje uporabnikov o smotrni rabi) ter zagotovitvi dodatnih vodnih količin. Pri zmanjševanju porabe pitne vode za druge namene, razen za pitje, bi morali več pozornosti nameniti tudi možnosti ponovne uporabe že prečiščene komunalne vode, gradnji sistemov za zadrževanje in uporabo padavinske vode v sanitarne namene, za zalivanje itn. Rešitve smotrnejše rabe vode obstojijo tudi v kmetijstvu in drugih človekovih dejavnostih. Nedvomno je za slovensko Istro potrebno poiskati dodatni vir pitne vode, pri čemer se kot najboljša rešitev ponuja povezovanje regionalnih vodovodnih sistemov v zaledju, tudi z območja porečja Save (Malni pri Postojni). Na tak način bi trajnostno oskrbo z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode za nekaj desetletij zagotovili širšemu krogu uporabnikov. Država mora v vsakem primeru zagotoviti hitro, ekonomsko sprejemljivo ter trajnostno-sonaravno ustrezno rešitev oskrbe slovenske Istre s pitno vodo.

POMANJKANJE VODE

NEDVOUMNE

SPREMEMBE, KI SE JIM BOMO MORALI PRILAGODITI

Suša, ki smo ji v okolju, kjer deluje Univerza na Primorskem, v povečanem obsegu priča letos

pomanjkanje vode

ter povezani požari, za znanstvenike, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, ni

presenečenje. Njihov strokovni odziv na trenutno stanje podaja

izr. prof. dr. Gregor Kovačič,

predstojnik Oddelka za geografijo UP Fakultete za humanistične študije

. O

ziv

je v

celoti zapisan

nadaljevanju.

Znanstvene objave potrjujejo vsesplošnem

prepričanju o zmanjševanju vodnih količin na o

bmočju

slovenske Istre. Podnebna

kriza

preko sprememb v razporeditvi padavin preko leta (sprememba

padavinskega režima) ter hkratnega zma

njševanja skupne letne višine padavin in po drugi strani preko

povečane evapotranspiracije, ki je posledica vse višjih povprečnih temperatur zraka, vplivajo na

občutno manjši vodni odtok

na območju slovenske Istre

. To se pri Rižani, najpomembnejšem vodnem

viru

v regiji

, pozna v statistično značilnem zmanjševanju pretok

a. Največji upad pretoka

je značilen za

toplo polovico leta med aprilom in septembrom. Torej ravno v obdobju, ko v regiji močno naraste

potreba po vodi (rastna doba, kmetijstvo, turizem ...). Po

dnebne projekcije kažejo, da se bodo v

slovenski Istri, v kolikor ne bo dodatne vode iz drugih virov, morali navaditi na vse pogostejša obdobja

omejevanja uporabe vode

kot smo mu priča sedaj

Vendar trenutno stanje za znanstvenike, ki na

tovrstne posledic

e podnebne krize

opozarjamo že dolgo časa, ni nobeno presenečenje.

Dobrodošli v

nedvoumno napovedano prihodnost.

Na vse pogostejša in daljša sušna obdobja ter vročinske valove

na eni ter vse silovitejše poplave na drugi strani se bomo morali navaditi in na

še življenje, dejavnosti

prilagoditi novi realnosti.

V paket posledic podnebne krize

sodijo tudi

vse pogostejši

požari v naravi, ki

so posledica

povečane sušnosti.

Oddelek za geografijo UP Fakultete za humanistične študije je v letih

2015

2017 organiziral

tri okrogle mize, povezane s posledicami podnebne krize na hidrosfero, in sicer

poplav

v Jadranskemu povodju,

oskrb

slovenske Istre z vodo ter še posebej o razsoljevanju kot

možnosti za oskrbo regije s pitno vodo, pri kateri

so dejavno sodelovali strokovnjaki različnih strok.

Mimogrede, desalinizacija ni okoljsko

sprejemljiva rešitev za pridobivanje pitne vode

na območju

slovenske Istre

. O

vseh zgoraj naštetih temah

študente seznanimo pri predmetu Trajnostno upravljanje

z vod

nimi viri na magistrskem programu 2. stopnje Geografija.

Rešitve

za pomanjkanje pitne (tudi druge!) vode v slovenski Istri

je potrebno iskati v dveh smereh

zmanjšani porabi

(ozaveščanje uporabnikov

o smotrni rabi

)

ter zagotovitvi dodatnih vodnih količin

. Pri

zmanjševanju porabe pitne vode za druge namene

razen za pitje

bi morali več pozornosti nameniti

tudi možnosti ponovne uporabe že prečiščene komunalne vode, gradnji sistemov za zadrževanje in

uporabo padavinske vode v sanitarne namene, za zalivanje

itn.

ešitve smotrnejše rabe vode obstojijo

tudi v kmetijstvu in drugih človekovih dejavnosti

Nedvomno je za slovensko

Istro potrebno poiskati

dodatni

vir pitne vode

, pri čemer se kot najboljša rešitev ponuja

povezovanj

regionalnih vodovodnih

sistemov v

zaledju

, tudi z območja porečja Save (Malni pri Postojni)

. Na tak način bi trajnostno oskrbo

z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode za nekaj desetletij zagoto

vili širšemu krogu

uporabnikov.

ržava

mora