Dogajanje v koprskem Servitskem samostanu (avgust 2022)

Servitski samostan, ki ga imajo Koprčani v spominu predvsem kot mestno porodnišnico, je v procesu postopne sanacije in prenove, ki jo vodita Univerza na Primorskem in inštitut InnoRenew CoE. Tim Mavrič, raziskovalni asistent v InnoRenew CoE in doktorski študent programa Upravljanje kulturnih virov in arhivov na UP Fakulteti za humanistične študije in Eva Prelovšek Niemelä, arhitekta na InnoRenew CoE, ena od vodilnih pri prenovi, sta povzela zadnja zanimiva dogajanja, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

Potem ko se je letos pozimi uspešno zaključila sanacija streh Servitskega samostana, so sedaj v teku nove aktivnosti na poti k dolgoročni obnovi tega spomeniško zaščitenega kompleksa. Za uspešno pridobitev financiranja na podlagi nacionalnih in mednarodnih razpisov so projektanti InnoRenew CoE v mesecu avgustu zaključili izdelavo celovite idejne zasnove za prenovo in rekonstrukcijo samostana. Projekt bo osnova za pridobivanje projektnih pogojev, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izdelavo kar se da natančnih projektov za gradbeno dovoljenje in za izvedbo pa je potrebno pridobiti še veliko neznanih informacij o samem objektu in njegovem stanju ohranjenosti.

V začetku avgusta so se tako začela sistematična arheološka izkopavanja, ki jih izvajajo arheologi Centra za preventivno arheologijo, posebne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rezultati izkopavanj bodo določili v kolikšni meri so dopustni in možni posegi v tla pod samostanom, istočasno pa bodo morda razkrili nove zanimive podrobnosti o zgodovini kompleksa, pri čemer si obetamo predvsem več informacij o domnevni razkošni rimski vili iz 1. stoletja našega štetja, ki naj bi stala na tej lokaciji. V dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine je bilo določenih približno 25 lokacij arheoloških sond - omejenih izkopov kvadratne ali pravokotne oblike, katerih dimenzije se gibajo približno med 2x2 m in 2x4 m. Do sedaj so arheologi načeli izkope 8 sond, ki jih trenutno pospešeno preučujejo. Dve sondi pa sta bili že tudi zaključeni, saj so se arheologi prikopali do geološke podlage - torej najgloblje zaključne plasti, ki nima več znakov delovanja človeka. V dosedanjih arheoloških sondah so na dan prišle različne drobne najdbe, več pa je bilo tudi zidanih struktur in zidov, ki segajo še posebej globoko ob zahodnem zunanjem robu samostana. Veliko je bilo tudi najdenih grobov, kjer so arheologi prepoznali tako posamezne pokope odraslih, kot tudi otrok. Razen nekaj drobcev v posameznih plasteh so vse najdbe bile opredeljene kot srednjeveške in novoveške. To kaže na pestro zgodovino pokopavanja v okolici nekdanje cerkvice sv. Martina okoli katere se je srednjeveški samostan sprva razvil, ter nato iz časa različnih faz gradnje samostanskih traktov od konca srednjega veka pa skozi celoten novi vek. Arheologi bodo na delu še cel mesec september in bodo s sondiranji napredovali iz enega predela stavbe v drugega, šele analize izkopanega materiala po zaključku izkopavanj pa bodo lahko razkrile natančnejše podatke o zgodovini stavbe.

Arheološka izkopavanja bodo omogočila tudi analizo obstoječega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v stavbi, kar bo nujno potrebna informacija za načrtovanje novih vodovodnih in kanalizacijskih napeljav ter za dokončno rešitev meteornega odvodnjavanja. Pri načrtovanju novih vodov bo treba namreč čim bolj upoštevati trase starih vodov ter tako čim manj poškodovati še ohranjene arheološke plasti. Vprašanje meteornega odvodnjavanja tudi odpira vprašanje o stanju in ohranjenosti vodne cisterne, ki se še vedno nahaja v južnem dvorišču kompleksa s križnim hodnikom. Kmalu se bo pristopilo tudi k raziskavi obsega in ohranjenosti cisterne (spust v cisterno s kamero, 3D-skeniranje), kar bo pokazalo, ali je možno cisterno ponovno uporabiti kot hranilnik vode v kontekstu z novim omrežjem meteornega odvodnjavanja v stavbi.

Arheološka izkopavanja se tudi prekrivajo z sondiranjem tal in zidovja, ki bo potekalo za namen izdelave statične presoje celotne stavbe. Glede na to, da je po 20-ih letih zanemarjanja stavba precej podlegla zobu časa, je potrebno celovito oceniti trdnost in nosilnost vseh konstrukcij preden se pričnejo izdelovati natančni idejni načrti, ki te konstrukcije vključujejo. Statično presojo objekta bodo izdelovali strokovnjaki pod vodstvom inženirja Iztoka Leskovarja, ki bodo ločeno presojali vertikalne zidane konstrukcije iz opeke in kamna, ter horizontalne medetažne konstrukcije, ki so večinoma izdelane iz lesenih tramov in opažev.

Ob arheoloških izkopavanjih potekajo še tudi določena rušitvena dela, kjer se odstranjujejo moteči spuščeni stropovi in tanke predelne stene iz povojnega obdobja, ki bodo v novi organizaciji stavbe moteči. Na podoben način je bil sočasno s prenovo strehe že odstranjen tudi prizidek iz povojnega obdobja, kjer je domovala kurilnica.

Rušitve, ki sedaj potekajo predvsem v ambientih, ki so prepoznani kot ostanki prvotne samostanske cerkve sv. Martina, so razkrile starejšo steno iz opečnatih zidakov, v kateri so restavratorji odkrili dve zazidani šilastoločni odprtini, taki kot sta sicer značilni za gotski arhitekturni slog. To novo odkritje na ne povsem pričakovanem mestu znotraj prostora nekdanje samostanske cerkve je sedaj potrebno šele zgodovinsko-arhitekturno opredeliti in ovrednotiti, kot poseben element pa je bil umeščen v idejno zasnovo kot del prostora, ki bo služil ureditvi muzeja, ki bo po obnovi našel mesto Servitskem samostanu. V toku sedanjih raziskav pride morda na vrsto še kakšno zanimivo odkritje v tleh ali stenah samostana.