Železna Kapla: Dan žena in 80 let Zveze slovenskih žena

Na povabilo Zveza slovenskih žena (ZSŽ) iz Celovca se je predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Matjaž Špat udeležil proslave ob dnevu žena, ki je bila v soboto 11. marca 2023 v prostorih Hiše kulture v Železni Kapli v Avstriji s katero so letos istočasno praznovali tudi 80. obletnico organizacije, nekoč imenovane Antifašistična fronta žena in na kateri je bila slavnostna govornica Ljubica Jelušič.

V govoru je poudarila vlogo žensk v skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva na Koroškem, ter o pomenu in zgodovini 8. marca kot praznika žensk. Takoj na začetku je izpostavila: "Moram vam povedati in izreči veliko navdušenje ter tudi osebno zahvalo Zvezi slovenskih žena za to, da obstajate, za to, da delujete, in zato mi je danes v veliko čast, da sem lahko v živo spoznala gospo, ki je dolga leta v bistvu držala pokonci to Zvezo slovenskih žena, spoštovano Milko Kokot. To izpostavljam zaradi nekega posebnega pomena, ki ga bom izpostavila tudi kasneje v govoru." Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ_pxkPh2R7MN7tAA?e=Yc1IN0

Pozdravne besede je zbranim namenila tudi Daniela Topar, predsednica ZSŽ in nekateri drugi visoki gosti, ki je v pozdravnem nagovoru podala zgodovinski pregled 80 letnega dela ZSŽ in poudarila: " Enakopravnosti še nismo dosegle kar kažejo stalne debate okoli zastopstva žensk v politiki, o razlikah med dohodkih moških in žensk - zadeve, na katere je med svojim predsedstvom neutrudno opozarjala tudi današnja častna predsednica Zveze slovenskih žena, Milka Kokot." Celoten govor lahko preberete na povezavi https://1drv.ms/w/s!AmTsrz-4REMThKJ9gAzrq0juYXF4hQ?e=63aJXc

Predsednik SPD Zarja Willi Ošina, pa je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: "Lepo pozdravljeni na proslavi ob mednarodnem dnevu žena in ob 80. obletnici ustanovitve Antifašistične fronte žena oziroma Zveze slovenskih žena, ki je bila leta 1943 ustanovljena prav v Železni Kapli. Še zlasti smo veseli, da smo se danes lahko zbrali v našem novem kulturnem centru, ki smo ga poimenovali Hiša kulture, Farna dvorana. 115 let, tudi kot je letos staro naše društvo, smo morali čakati, da končno lahko delujemo in praznujemo v prostorih, za katere zanesljivo vemo, da bodo naši vsaj naslednjih 40 let. Kot nameščenec Slovenske prosvetne zveze zelo dobro poznam posamezna kulturna društva po celotni Koroški. Zato vem, da je povsod tam, kjer imajo društva svoje kulturne domove oziroma dobro urejeno infrastrukturo, kulturno delovanje lažje in uspešnejše kot tam, kjer društva nimajo lastnih prostorov. Prvi pogoj delovanja vseh društev pa je, da jim nihče ne meče polen pod noge.

Med 160 žrtvami nacionalsocializma v Železni Kapli, katerih imena smo vnesli v spominsko uro, ki jo je umetniško oblikoval Marko Lipuš, je tudi veliko število žensk. Na žalost je moralo preteči več kot 80 let, da so končno vsa imena, razen imen žrtev evtanazije, zbrana in postavljena v javni prostor. Trenutno se dogovarjamo o postavitvi spominske ure na slovenski gimnaziji v Celovcu, in sicer v učne namene, jeseni pa bo najbrž tudi v parlamentu na prireditvi ob 80. obletnici pregona. Seveda si želimo, da bi jo lahko postavili tudi v Dvorani zrcal v Celovcu in v prostoru Občinskega urada v Železni Kapli.

Drage ženske, ob vaših dveh jubilejih vam iskreno čestitamo in vam želimo še veliko energije za bodoče izzive."

Županja trške občine Železna Kapla Elisabeth Lobnik pa dejala: "Posebno me veseli, da vas lahko pozdravim v imenu trške občine Železna Kapla - Bela tukaj v Farni dvorani. Zelo me tudi veseli, da lahko čestitam Zvezi slovenskih žena za 80-letnico. 80 let, v katerih se je veliko žensk pogumno in odločno uprlo fašističnemu režimu, 80 let, v katerih se je veliko žensk borilo za enake pravice Slovenk na vseh področjih družbe, in 80 let, v katerih bi lahko skupaj z drugimi ženskimi organizacijami dosegli pomembne izboljšave za nas ženske na številnih področjih življenja. Veliko korakov je že narejenih, a kljub vsemu je pot še dolga. Zato potrebujemo Dan žena. Ta dan slavi dosežke žensk na vseh področjih življenja in nas opominja na vse izzive, s katerimi smo ženske vsak dan konfrontirane. Želim nam še lep popoldan."

Franc-Jožef Smrtnik, podžupan trške občine Železna Kapla pa je dejal, da se Dan žena v Kapli vedno praznuje, kar je zelo zelo lepo in nadaljeval: "Na letošnji Dan žena pa se spominjamo 80-letnice žensk, mater, ki so tedaj v najtežjem času zgodovine spoznale, da se je treba upreti, da se je treba boriti, da se pride do pravic. Tem ženam en velik poklon. Veliko njih je plačalo z življenjem, veliko jih je pa, hvala Bogu, tudi preživelo. Mi smo tisti, ki moramo to tradicijo gojiti naprej, se zavedati, kako pomembne so žene v naši družbi. Posebno pomembne so žene v naši narodni skupnosti, ki so matere, babice, in tiste, ki dajejo materino besedo naprej. Vem, da je včasih to zelo konzervativno, da žene samo osredotočimo na to. Žal mi moški, čeprav smo enakopravni, danes premalo gledamo na to, da bi naši otroci govorili to prelepo slovensko besedo.

Mislim, da je to pomembno, da se vam zahvalim vsem babicam, mamam, da daste besedo naprej. Le tako bomo uspeli, da bo to tradicijo in se tem ženam poklonili. Angela Piskernik je bila ena prvih žena, ki je to spoznala, se borila in bila uspešna. Jaz sem prepričan, da je v življenju veliko stvari, katere lahko uspejo, če si za tem in se za to boriš. Mislim pa, vam ženam želim veliko samozavesti, da si upate tudi nastopiti funkcije, iti v politiko in se postaviti kot tiste žene, ki so pred 80 leti v najtežjih situacijah, ko so riskirale življenje, stopile na plan in se združile in nekaj ustanovile. V tem smislu pa mislim, da boste tudi vi uspeli, da bodo tudi na občini postavili to uro, da se bodo vsi potem lahko spominjali teh ljudi, in jaz sam bom poskušal to tudi v vlado spraviti v Dvorano zrcal in če to uspe, potem sem že nekaj naredil. V tem smislu hvala lepa."

Deželna poslanka Ana Blatnik pa je prisotne dame takole nagovorila: "Dame ste ve, vsaka žena od vas, ki je toliko prispevala k enakopravnosti, toliko prispevala tudi k temu, da lahko mi živimo v miru. In kako je to važno, smo lahko videli, kako hitro se ta mir zruši. Daniela je že zelo veliko povedala, kako gre ženskam, kako so enakopravne, ali tudi ne. Rada bi vam povedala, kako nam je šlo prav 8. marca v Beljaku, ko smo imeli veliko fešto ob mednarodnem dnevu žena. Čisto normalno je, da imaš prej eno tiskovno konferenco in novinarji so nam dali vprašanja, kot: je to dan praznovanja, je to dan opominov, je to dan zahtev, ali je sploh še važno, da imamo ta dan žena, saj je vse v redu. In to je bilo nekaj - jaz sem mislila najprej, da je to šala. Ampak ne, to je bilo res vprašanje. Odgovor je bil tak: ja, seveda, da je to dan praznovanja, in to zaradi tega, ker smo ga zaslužili, da praznujemo, smo zaslužili, da malo poklepetamo, da se povežemo, da ena drugi pomaga.

In seveda je ta dan opomina in dan zahtev, ampak ne samo ta dan, temveč 365 dni v letu. In kaj žena mora narediti in ni bila prej vprašana, ali bo to naredila ali ne, nam je pokazala pandemija. Ja, ta dan je aktualen, kot še nikoli tako, ker vemo, da enakopravnost še ni dana, tudi ne v letu 2023. Še zmerom zasluži žena 18 odstotkov manj kot moški za isto delo, za isti čas. Še zmerom je žena tista, ki naredi in je tudi odgovorna za gospodinjstvo doma, za vzgojo otrok, za nego morebiti, in še zmerom je žena tista, ki vse kar naredi, vidimo mi kot družba kot nekaj samoumevnega. Novinar nam je rekel: je vse v redu. Ni vse v redu. Ni vse v redu, da žena dobi 18 odstotkov manj kot mož. Ni v redu, da je še zmerom žena tista, ki doma preskrbi in vzgoji otroke, in ni v redu, da če gre za vodilne pozicije, tam so moški doma, in to čeprav je žena tako dobro izobražena kot še nikoli - imamo več maturantk kot maturantov - je žena tista, ki tudi konča študij. Samo potem, če pridejo otroci, investira moški v kariero, žena pa doma. Nimam nič proti, če to res hoče. Ampak večina žensk nekako pričakuje in si želi morda tudi eno drugo življenje, eno tako življenje, kakor si ga ona želi. In politika mora postaviti smernice, da se vsaka žena lahko odloči za to, kar hoče.

Kot že rečeno, kot sem v začetku omenila, je veliko žensk prispevalo k temu, da lahko mi živimo v miru. In tem vsem bi se še enkrat rada prav prisrčno zahvalila."

Mojca Koletnik, podpredsednica je v imenu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih žena prisotne s strani prireditelja WerkStattMuseum v hiši Margarete Schütte-Lihotzky povabila na otvoritev razstave z naslovom 'ŽENSKO IME ODPORA' (Der weibliche Name des Widerstands) katero bodo odprli 25. marca 2023 ob 15. uri v Ljudskem domu v Celovcu. Celoten projekt je posvečen slovenskemu ženskemu uporu na Koroškem in ustanovitvi Koroške antifašistične fronte žena leta 1943 v Železni Kapli. Želja prireditelja je, povezati uporniško gibanje koroških slovenk in delovanje istomislečih žensk po ostalih krajih Avstrije in njihov poznejši razvoj.

Več o razstavi v nemškem in slovenskem jeziku preberete na tej povezavi http://www.werkstattmuseum.at/

Lepe in prisrčne proslave so se udeležili tudi Vesna Humar, državna sekretarka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, generalni konzul Anton Novak, Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Augustine Gasser, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schelander-Obid, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Monika Novak-Sabotnik, županja trške občine Železna, Kapla Elisabeth Lobnik, predsednik SPD Zarja Willi Ošina, predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof, predsednik kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar, bivša predsednica slovenskega centra PEN Ifigenija Simonovič Zagoričnik, podžupan trške občine Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja Willi Ošina.

Kulturni spored sta oblikovala tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple in pisateljica Maja Haderlap. Osrednja prireditev koroških žena je bila v Železni Kapli zato ker je bila tu pred 80imi leti ustanovljena predhodnica zveze, koroška Antifašistična fronta žena.

Besedilo foto in video: Janez Platiše