O-STA

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se je začela 3. konferenca Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA)

Foto: Janez Zalaznik
Foto: Janez Zalaznik

Aškerčeva cesta 2

1000 Ljubljana, Slovenija

telefon 01 241 10 00

faks 01 425 93 37

info@ff.uni-lj.si

www.ff.uni-lj.si

Sporočilo za javnost

Datum: 13. 9. 2023

Danes se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) začela 3. konferenca Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA). Gre za dogodek, ki je pomemben tako v slovenskem kot v mednarodnem akademskem prostoru, saj gosti vrsto uglednih strokovnjakov s področja azijske umetnosti in arheologije, tako iz Azije kot iz Amerike in Evrope. Program konference zajema široko paleto tem, povezanih z azijsko umetnostjo in arheologijo, ki jih bo na 51 panelih predstavilo 174 znanstvenikov iz 25 držav, osrednji govorec pa bo zaslužni profesor Craig Clunas z Univerze v Oxfordu, ki bo imel osrednje predavanje jutri ob 17. uri v predavalnici 15 na FF UL.

Na današnjem odprtju konference je navzoče pozdravila podpredsednica EAAA dr. Patricia Frick in se zahvalila vsem sodelujočim na konferenci in vsem, ki so pripomogli k organizaciji tokratnega dogodka.

Dekanja FF UL prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar je v svojem nagovoru izpostavila, da ima FF UL več kot stoletno tradicijo v poučevanju in raziskovanju na področju humanistike in družboslovja. "Naša fakulteta je največja fakulteta UL, ki jo na 21 oddelkih obiskuje 5500 študentk in študentov. Poučujemo različne jezike, pa tudi primerjalno in splošno jezikoslovje, prevajanje, primerjalno književnost, zgodovino, arheologijo itd. Na FF UL od leta 1994 deluje tudi Oddelek za azijske študije, ki ponuja študij kitajščine, japonščine in korejščine ter kultur teh dežel. Po zaslugi Oddelka je naša Univerza znana kot regionalno središče vzhodnoazijskih študij."

Predsednica EAAA in vodja organizacijskega odbora konference prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik je v pozdravnem nagovoru povedala, da je bila konferenca sicer načrtovana za leto 2020, a je bila zaradi epidemije covida-19 prestavljena. "Arheološki in umetniški predmeti so najpomembnejši del človeške dediščine. So zakladnica materialnih in nematerialnih razsežnosti človeškega znanja, kolektivnega spomina in kulturne identitete," je dejala in v nadaljevanju predstavila nedavno raziskavo o vzhodnoazijskih zbirkah v Sloveniji, ki jo vodijo na Oddelku za azijske študije FF UL. V projektu so sistematično preučili pet večjih zbirk in ustvarili iskalno spletno bazo vzhodnoazijskih predmetov v Sloveniji. Slednje predstavlja tudi razstava v avli FF UL.

V sklopu konference še posebej izpostavljajo dvodelni panel Shang and Zhou Bronze Objects in European Collections: Collections Histories and Exhibits as Historical Sources (Bronasti predmeti iz obdobij Shang in Zhou v evropskih zbirkah: zgodovine zbirk in razstave kot zgodovinski viri), v katerem bo prvič celovito zajeta politika zbirateljstva bronastih posod in drugih predmetov v različnih evropskih muzejih, ter panela Bronze objects in early medieval East Asia (Bronasti predmeti v zgodnji Vzhodni Aziji) in Ancient Chinese Crafts, Gold, Brass, Bronze, Jade (Stare kitajske obrti, zlato, medenina, bron, žad), v katerih bodo predstavljeni najnovejši izsledki zadnjih arheoloških izkopavanj. Za poglobljeno razumevanje, kako je dunajski svetovni sejem leta 1873 z razstavo kitajskih in japonskih predmetov vplival na zbirateljstvo in percepcijo vzhodnoazijske dediščine v avstro-ogrski monarhiji, je ključen tridelni panel East Asian Art in the Wake of the 1873 Vienna World's Fair: Collectors and Collection Biographies in Central Europe at the Late 19th and Early 20th Centuries (Vzhodnoazijska umetnost po svetovni razstavi na Dunaju leta 1873: zbiratelji in biografije zbirk v srednji Evropi v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju). V okviru konference pa bodo mednarodni javnosti v okviru panela The Challenges of Studying and Displaying East Asian Objects and Collections in Slovenia (Izzivi raziskovanja in razstavljanja vzhodnoazijskih predmetov in zbirk v Sloveniji) tudi prvič predstavljeni rezultati dveh slovenskih projektov o vzhodnoazijskih zbirkih v Sloveniji, ki jih izvajajo na Oddelku za azijske študije v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in posameznimi muzeji.

Ob pestrem naboru strokovnih tem bo udeleženkam in udeležencem konference dodatno na voljo tudi ogled azijskih zbirk v izbranih slovenskih muzejih. Razstava "Prevzeto v zaščito" v Pokrajinskem muzeju Celje prikazuje vzhodnoazijske predmete, zaplenjene v času nacističnega in komunističnega režima, predvsem iz okoliških gradov in dvorcev. Kar nekaj teh predmetov je razstavljenih prvič. Razstava v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" Piran Kanček daljnega vzhoda pa prikazuje predmete, ki so jih pridobili pomorščaki, ki so v 19. in na začetku 20. stoletja na avstro-ogrskih vojaških in trgovskih ladjah potovali v Vzhodno Azijo. Predstavljeni so predmeti iz različnih muzejev in zasebnih zbirk. Poleg tega v Slovenskem etnografskem muzeju, v sodelovanju s Palačnim muzejem v Pekingu, Oddelkom za azijske študije FF UL in Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, trenutno ravno poteka projekt restavriranja okrasnih predelnih sten in lesenega modela kitajske hiše iz Skuškove zbirke. Tudi ta projekt si bodo udeleženke in udeleženci konference lahko ogledali.

Konferenco skupaj organizirajo EAAA, Oddelek za azijske študije FF UL ter Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Evropska zveza za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA) letos praznuje deseto obletnico ustanovitve in šteje 350 članov. V desetih letih obstoja se je razvila v najpomembnejše akademsko društvo za azijsko umetnost in arheologijo v Evropi in širše. Njen glavni cilj je spodbujati in podpirati vse akademske in znanstvene dejavnosti, povezane z azijsko umetnostjo in arheologijo. EAAA je mednarodna, prostovoljna, neodvisna, nevladna in neprofitna akademska organizacija, ki zastopa poklicne umetnostne zgodovinarje, arheologe, raziskovalce, študente in vse tiste, ki jih zanimata azijska umetnost in arheologija iz vse Evrope in drugod.

Foto: Janez Zalaznik

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta