Pobuda staršev za umik cepiva s trga in za ponovno strokovno presojo upravičenosti univerzalnega obveznega cepljenja otrok proti hepatitisu B

Skupina staršev in njihovih otrok je dne 26.9.2001 na Ministrstvo za zdravje vložila ugovor zaradi uporabe nekakovostnega, neučinkovitega in nevarnega cepiva Engerix B pri univerzalnem obveznem cepljenju otrok ob vstopu v osnovno šolo. Hkrati so vložili zahtevo, da ministrstvo nemudoma poskrbi za umik navedenega cepiva s trga z namenom ponovne presoje njegove kakovosti, varnosti in učinkovitosti in predlagali, da pristojni organi ponovno preučijo strokovne razloge za uvedbo univerzalnega cepljenja otrok proti hepatitisu B.

Junija letos so starši posamezniki in društvo Svood vložili na ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih (prva alineja prvega odstavka 22. člena zakona). Ker bo do končne odločitve ustavnega sodišča lahko preteklo še nekaj let, ustavno sodišče pa je njihov predlog o začasnem zadržanju spornih določb omenjenega zakona zavrnilo, so starši prisiljeni uporabiti vsa zakonita sredstva, da omejijo in ustavijo neetična in s tem nezakonita dejanja, ki se vsak dan dogajajo v praksi. Uvedba univerzalnega cepljenja otrok proti hepatitisu B je značilen primer neodgovornega in nestrokovnega ravnanja pristojnih zdravstvenih organov, zato so se starši odločili ukrepati najprej glede tega cepiva. Analiza razmerja korist-tveganje namreč kaže, da univerzalno cepljenje otrok proti hepatitisu B predstavlja veliko neupravičeno zdravstveno tveganje, posledično pa prinaša tudi znatne neupravičene finančne stroške.

Razlogov za zaskrbljenost staršev je več kot dovolj. Cepivo Engerix-B proizvajalca Glaxo SmithKline ima naslednje pomanjkljivosti in nevarne lastnosti:
- po podatkih proizvajalca in objavah v znanstveni literaturi lahko povzroča veliko različnih resnih okvar zdravja in bolezni, celo s smrtnim izidom;
- cepivo ni bilo dovolj preizkušeno niti glede takojšnjih stranskih pojavov niti glede dolgoročnih posledic cepljenja, ki lahko nastopijo še tedne, mesece in leta po cepljenju. Učinke cepiva so v kontroliranih predregistracijskih študijah spremljali le 4 dni;
- vsebuje tuje beljakovine (do 5% beljakovin kvasovk), ki pridejo neposredno v kri;
- vsebuje nevarno snov tiomersal, derivat živega srebra, ki povzroča alergije, je nevro- in imunotoksična;
- vsebuje nevarno snov aluminijev hidroksid, ki je nevrotoksična;
- dolžina zaščite po prejemu cepiva sploh ni znana;
- je neučinkovito, ker precejšnjemu številu cepljenih ne nudi imunosti in ker ne nudi dolgoročne zaščite (tudi v odrasli dobi) pred hepatitisom B.

Starši so opozorili še na nekatera dejstva o hepatitisu B in cepivu:
- Zaradi neustreznih predregistracijskih testiranj varnost cepiva ni bila nikoli dokazana. Cepivo se zato povsem očitno preskuša v praksi.
- Bolezen dolgoročno ogroža le majhen del obolelih, velika večina bolnikov se popolnoma pozdravi.
- Bolezen ne ogroža niti večine odraslih, saj se ne prenaša z običajnimi socialnimi stiki. Ogroženi so tisti iz rizičnih skupin (zdravstveni delavci, hemofiliki, dializni bolniki, narkomani, prostitutke ipd) .
- V medicinski literaturi je dobro dokumentirano dejstvo, da cepljenje rizičnih skupin v razvitih državah (s podobno obolevnostjo kot v Sloveniji) ni zmanjšalo obolevnosti. Ker za hepatitisom B obolevajo praktično samo predstavniki rizičnih skupin, cepljenje le-teh pa ni dalo rezultatov, ni prav nobenega razloga, da bi obolevnost zmanjšalo cepljenje tistih, ki jih bolezen sploh ne ogroža.
- V razvitem svetu je hepatitis B bolezen odraslih in z izjemo novorojenčkov, rojenih okuženim materam, bolezen sploh ne ogroža otrok.
- V Sloveniji med otroki ni obolelih, iz česar sledi, da je za otroke tveganje bolezni praktično 0.
- S cepljenjem torej ne preprečimo niti enega primera bolezni pri otrocih.
- Po podatkih proizvajalca in poročil iz drugih držav pri letnem številu rojstev približno 18.000 otrok oz. 54.000 odmerkov (Slovenija) tako cepljenje povzroči veliko število stranskih učinkov:

- hudo utrujenost (14%) - 7.520 otrok;
- boleče otekline (22%) - 11.880 otrok;
- vročino, bolečine v mišicah, gripozne simptome v 3-7 dneh po vsakem odmerku (5%) - 2.700 otrok;
- resne stranske učinke, pri katerih je potrebna hospitalizacija, obisk urgence ali ambulantno zdravljenje - 18 do 180 otrok;
- težka obolenja (dolgotrajna ali trajna okvara zdravja) - 2,88 do 28,8 otrok (ocene so razlikujejo);

- Ker cepljenje ne prinaša zaščite vsem cepljenim (najmanj 5% cepljenih otrok ostane brez domnevne zaščite), velikemu številu otrok obvezno cepljenje vsako leto povzroči le trpljenje in okvare zdravja, ne da bi jim prineslo kakršnokoli korist. Takih cepljenih, a nezaščitenih otrok je vsako leto najmanj 900.
- Trajanje zaščite po cepljenju ni znano.
- Bolezen je v Sloveniji redka. Slovenija spada med države z najnižjo obolevnostjo na svetu, pred uvedbo univerzalnega cepljenja otrok je bila bolezen celo v upadanju.
- Letni strošek cepljenja 18.000 predšolskih otrok je leta 2000 znašal približno 216 milijonov SIT.

Zaradi zgornjih razlogov je jasno, da tveganja cepljenja šestletnih otrok z obstoječim cepivom močno presegajo koristi, cepivo pa se celo še vedno preskuša v praksi. Starši zato menijo, da je potrebno univerzalno cepljenje otrok proti hepatitisu B nemudoma ukiniti.

Celotno vsebino ugovora in priložene izjave drugih staršev lahko preberete na domači strani društva: www.kid-pina.si/~svod

Za nadaljnje informacije lahko pokličite na telefon 040 319 744 ali pišete na
e-mail: svod@kid-pina.si