Prorektor promoviral trinajst novih doktoric in doktorjev znanosti na Univerzi na Primorskem

Na slovesnosti v Avli Armerije UP je v četrtek, 19. oktobra 2023, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorje znanosti promoviral doktorandke in doktorande, ki so doktorske disertacije zagovarjali med marcem in septembrom 2023. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 328 študentov.

Tomi Špindler je na UP FTŠ Turistica zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Generacijski vidik motivov turistov v gorah" pod mentorstvom izr. prof. dr. Mihe Lesjaka in somentorstvom prof. dr. Mitje Gorenaka.

Povzetek doktorske disertacije: "Generacijski vidik motivov turistov v gorah"

Doktorska disertacija doprinaša k razumevanju motivov aktivnih športnih turistov v gorah, poznavanju njihovih vrednot in življenjskih slogov. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti različnih generacij turistov v gorah na področju gorniških vrednot, življenjskega sloga in motivov za obisk gora ter ugotoviti vpliv gorniških vrednot in življenjskega sloga na motive za obisk gora. Ugotovitve kažejo, da se vrednote, življenjski slog in motivi razlikujejo glede na različne generacije turistov v gorah ter da obstaja vpliv gorniških vrednot in življenjskega sloga na njihove motive za obisk gora.

Igor Jovanović je na UP FHŠ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Ilegalne migracije iz Istre od konca druge svetovne vojne do Osimskih sporazumov" pod mentorstvom prof. dr. Alekseja Kalca in somentorstvom dr. Milana Radoševića.

Povzetek doktorske disertacije: "Ilegalne migracije iz Istre od konca druge svetovne vojne do Osimskih sporazumov"

Disertacija temelji na hipotezi oziroma predpostavki, da so bile politične razmere le eden od ključnih dejavnikov generatorja ekonomskih, demografskih ter socialnih sprememb v Istri. Ilegalna migracija iz Istre je vključevala skupine ljudi z različnimi nacionalnimi in političnimi nazori, medtem ko bi ekonomski dejavnik lahko predstavljal pogost motiv za odhod iz Istre. Ilegalne migracije iz hrvaškega dela Istre so se začele takoj po drugi svetovni vojni in so trajale do sredine 70-ih let 20. stoletja. Časovni okvir po letu 1945 je determiniran s političnimi razmerami v Istri tedanje Jugoslavije, ki so imele svoje neposredne implikacije na migracijske procese.

Andrej Novak je na UP FHŠ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Istrska civitates vel castella ter denarništvo in denarni obtok na Jadranu v srednjem veku" pod mentorstvom doc. dr. Alenke Miškerc in somentorstvom doc. dr. Mihaela Kosija

Povzetek doktorske disertacije: "Istrska civitates vel castella ter denarništvo in denarni obtok na Jadranu v srednjem veku"

Preživetje urbanih naselij na vzhodni obali Jadrana med pozno antiko in prehodom v srednjeveško obdobje je bilo odvisno predvsem od ekonomskega obstoja. Denarno gospodarstvo, dediščina antičnega sveta, je preživelo le na obali. Za razvoj denarništva in razmah denarnega obtoka na obravnavanem območju je značilno tudi, da so nanju vplivale velike politične, vojaške in gospodarske sile tega zgodnjega obdobja (Bizanc, Franki, Arabci), ki so jih kasneje nadomestile predvsem lokalne (Benetke, Oglej, Ogrska, Habsburžani). Benečani se pri tem izkažejo kot odlični poznavalci pomena in moči denarništva za doseganje njihovega cilja: dominacija na Jadranu in obvladovanje trgovine z Vzhodom.

Irina Lešnik Jeras je na UP PEF zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Učinki učnega pristopa drame v izobraževanju na recepcijo literarnega besedila" pod mentorstvom izr. prof. dr. Vide Medved Udovič in somentorstvom izr. prof. dr. Jelene Sitar Cvetko.

Povzetek doktorske disertacije: "Učinki učnega pristopa drame v izobraževanju na recepcijo literarnega besedila"

Doktorska disertacija prinaša prvo teoretično in terminološko klasifikacijo področja gledališke pedagogike pri nas; obsega tri vidike vključevanja gledaliških elementov v izobraževanje: gledališko opismenjevanje, gledališko ustvarjanje in učenje z gledališkimi pristopi. Empirični del se osredotoča na aplikacijo gledališkega učnega pristopa drame v izobraževanju v književni pouk slovenščine v osnovni šoli in merjenje njegovih učinkov na razvoj recepcijske zmožnosti učencev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij.

Karin Sabadin je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Pomen javnih medijev pri oblikovanju skupnosti" pod mentorstvom prof. dr. Ernesta Ženka in somentorstvom prof. dr. Sandre Bašić Hrvatin.

Povzetek doktorske disertacije: "Pomen javnih medijev pri oblikovanju skupnosti"

Doktorska disertacija ponuja vpogled v delovanje štirih modelov javnih medijev (RTV Slovenija, italijansko RAI, britansko BBC in švicarsko SRG SSR), pri čemer analiziramo načine reprezentiranja narodnih skupnosti in drugih manjšin, kakor jih definirajo zakonske podlage. V prvem delu disertacije se sprašujemo o konsenzu za vzpostavljanje skupnosti, o pomenu kulture, predvsem jezika, kasneje tiska in knjige, v procesu oblikovanja nacionalnih skupnosti oziroma modernih držav, ki pa so v glavnem večnacionalne. S primerjalno analizo ugotavljamo, da se vsak javni medijski servis vprašanja loteva nekoliko drugače in da so slednji še naprej pomembna oblika izražanja različnih identitet, njihovega spoštovanja in sobivanja.

Elisa Da Lio je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Večrazsežnostne in multimodalne pismenosti pri učenju tujega in drugega jezika v digitalni dobi" pod mentorstvom prof. dr. Carmel Mary Coonan in somentorstvom doc. dr. Helene Bažec.

Povzetek doktorske disertacije: "Večrazsežnostne in multimodalne pismenosti pri učenju tujega in drugega jezika v digitalni dobi"

V zadnjih desetletjih se je pojem pismenosti hitro spreminjal v koraku z nenehnim razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter potrebi po razvijanju kompetenc za reševanje problemov, za kritično presojo informacij in njihovo predstavitev preko različnih multimedijskih kanalov. Pričujoča raziskava se opira na teoretska izhodišča, ki sledijo razvoju različnih vidikov, ki osvetljujejo pojem pismenosti z zornega kota jezikovnega poučevanja. Raziskava analizira prednosti in slabosti, ki so objavljene v znanstveni literaturi. Poseben poudarek je na povezavi med študijami primera in pouka jezika, kjer se zdi uvajanje večrazsežnostne, multimodalne in digitalne pismenosti še težko izvedljivo.

Danijela Horvat Samardžija je na UP PEF zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Vloga zgodb pri medpredmetnem povezovanju družboslovja v osnovni šoli" pod mentorstvom izr. prof. dr. Stanka Pelca.

Povzetek doktorske disertacije: "Vloga zgodb pri medpredmetnem povezovanju družboslovja v osnovni šoli"

Doktorska disertacija se ukvarja z odkrivanjem pomembnosti vloge, ki jo ima zgodba - najstarejši učni pripomoček - pri ustreznem oblikovanju medpredmetno zasnovanega pouka. V teoretičnem delu je zato, med drugim, posebna pozornost usmerjena na zgodbe in njihovo uporabo pri pouku družboslovja - temi, ki pri nas/v Sloveniji še ni tako zelo raziskana. V empiričnem delu je predstavljenih osem raziskav. Večina raziskav je usmerjena v povezavo med družboslovjem in slovenščino, natančneje zgodbo, saj obstoječe raziskave govorijo o medpredmetni povezavi na splošno.

Sara Zupan je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Vpliv geografske in ekološke izoliranosti populacij barjanskega okarčka Coenonympha oedippus (lepidoptera: Nymphalidae) na genetsko strukturiranost in izraznost fenotipa" pod mentorstvom izr. prof. dr. Jureta Jugovica in somentorstvom prof. dr. Elene Bužan ter izr. prof. dr. Valentine Brečko Grubar.

Povzetek doktorske disertacije: "Vpliv geografske in ekološke izoliranosti populacij barjanskega okarčka Coenonympha oedippus (lepidoptera: Nymphalidae) na genetsko strukturiranost in izraznost fenotipa"

Barjanski okarček je ogrožena vrsta metulja, ki v Sloveniji naseljuje fitocenološko in geografsko kontrastne življenjske prostore. Z analizami pokrajinotvornih elementov je bila potrjena diferenciacija populacij in določene genetske in morfološke razlike teh populacij. Ključno pri ogroženih vrstah, ki izgubljajo svoj življenjski prostor zaradi človekovih vplivov ali naravnih nesreč, je opredelitev naravovarstvenih smernic za ohranjanje. Barjanski okarček je indikatorska vrsta, ki naj se jo: (1) na ravni države opredeli kot samostojno evolucijsko pomembno enoto, (2) štiri mezoregije, kjer se pojavlja, pa kot ključne enote za namene ohranjanja vrste na lokalni ravni.

Martin Bizjak je na UP FM zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu" pod mentorstvom izr. prof. dr. Armanda Faganela,

Povzetek doktorske disertacije: "Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu"

Sodobno poslovanje temelji na medkulturnem sodelovanju. Globalni projekti postajajo osrednja oblika izvajanja dejavnosti sodobnih organizacij, ki se pospešeno prilagajajo sodobnemu dinamičnemu poslovnemu okolju, zaznamovanem z nenehnimi spremembami. Komuniciranje je najbolj osnovna komponenta projektnega tima in ena kritičnih veščin, ki pogojujejo uspešnost projekta. Doktorska disertacija obravnava interno komuniciranje v globalnih projektnih timih. Osredotoča se na vlogo komuniciranja, dejavnike uspešnosti, vlogo kulturnih in jezikovnih razlik, vlogo IKT ter na potrebna znanja in veščine.

Kenny Štorgel je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Izbrane Grafovsko-Teoretične Invariante in Dekompozicije: Od Strukture do Mej in Algoritmov" pod mentorstvom izr. prof. dr. Boruta Lužarja in somentorstvom prof. dr. Martina Milaniča.

Povzetek doktorske disertacije: "Izbrane Grafovsko-Teoretične Invariante in Dekompozicije: Od Strukture do Mej in Algoritmov"

Prvi del disertacije se osredotoča na različne invariante grafov, povezane z barvanji ravninskih grafov. V tem delu so določene posplošitve znanih rezultatov o pravilnem barvanju, nov pritrdilen rezultat v smeri dokaza odprte domneve o cikličnem barvanju in izboljšane meje za parna barvanja ravninskih grafov. Drugi del disertacije se nato osredotoča na posebne, ne še povsem raziskane, razrede grafov, kjer je odsotnost velikih klik potreben in zadosten pogoj za obstoj drevesne dekompozicije z majhno širino, in na študijo z njimi tesno povezane razmeroma nove invariante grafov, imenovane drevesno neodvisnostno število. Nazadnje sledi še obravnava algoritmičnih posledic v omenjenih razredih grafov, kjer se pokaže, da so določeni problemi rešljivi v polinomskem času.

Daniel Doz je na UP PEF zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Hibridni način ocenjevanja matematičnega znanja s pomočjo mehke logike" pod mentorstvom prof. dr. Darja Felde in somentorstvom prof. dr. Mare Cotič.

Povzetek doktorske disertacije: "Hibridni način ocenjevanja matematičnega znanja s pomočjo mehke logike"

S pomočjo metod, ki so tipične za mehko logiko, se je določilo način pridobivanja učenčevih hibridnih ocen, ki vključujejo informacije tako o učiteljevih ocenah kot o učenčevih dosežkih na nacionalnih ali mednarodnih standardiziranih preverjanjih znanja. Rezultati so pokazali, da so hibridne ocene nižje od učiteljevih ocen, obenem pa niso normalno porazdeljene. Na hibridne ocene vplivajo različni demografski faktorji, kot so učenčev spol, regija, ekonomski, socialni in kulturni faktor ter tipologija obiskane šole. V disertaciji je podana interpretacija podatkov in nasveti za bodoče raziskave.

Nastja Podrekar Loredan je na UP FVZ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Ergonomsko načrtovanje šolskega pohištva" pod mentorstvom prof. dr. Nejca Šarabona in somentorstvom doc. dr. Dorjane Zerbo Šporin.

Povzetek doktorske disertacije: "Ergonomsko načrtovanje šolskega pohištva"

Namen doktorske disertacije je bil z znanstvenim pristopom prispevati k razvoju in umeščanju visokih šolskih miz v učno okolje z namenom zmanjševanja sedentarnega vedenja otrok in mladostnikov. Doktorska disertacija sestoji iz petih študij, ki naslavljajo analizo ustreznosti trenutnega šolskega pohištva, povezanost med neustreznim pohištvom in kostno-mišičnimi bolečinami, mnenje slovenskih učiteljev o uporabi visokih miz, določevanje najustreznejšega materiala za izdelavo šolske mize ter izdelavo prototipa visoke šolske mize. Rezultati disertacije nudijo utemeljitev za umeščanje visokih miz v šolsko okolje z namenom zmanjševanja sedentarnega vedenja med otroki in mladostniki.

Jan Frančeškin je na UP FM zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Ekonomska učinkovitost slovenskih hotelov v obdobju med 2000 in 2018" pod mentorstvom prof. dr. Štefana Bojneca.

Povzetek doktorske disertacije: "Ekonomska učinkovitost slovenskih hotelov v obdobju med 2000 in 2018"

Namen doktorske disertacije je bil analizirati učinkovitost slovenskih hotelskih podjetij v obdobju med letoma 2000 in 2018 ter vpliv lokacije, velikosti in letne odstotne stopnje rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca Slovenije, Italije, Avstrije ter Nemčije na vse našteto. Rezultati so pokazali, da so slovenska hotelska podjetja na eni strani tehnično in čisto tehnično zelo učinkovita ter na drugi strani ekonomsko nekoliko manj. Prav tako so zanimivo sliko podale tudi pojasnjevalne spremenljivke okolja poslovanja podjetij, znotraj katerih je predvsem izstopala lokacija.