Inštitut za novejšo zgodovino vabi na predstavitev knjige Socijalizam na kućnom pragu
Lepo vabljeni na pogovor o knjigi Socijalizam na kućnom pragu, ki bo potekal v četrtek, 7. 12. 2023 ob 17:30.uri, v prostorih INZ.
O knjigi se bodo pogovarjali avtor Igor Duda (Filozofski fakultet, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli), recenzentki Tanja Petrović (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Ljubljana) in Ivana Dobrivojević Tomić (Institut za savremenu istoriju, Beograd) ter Marko Zajc (Inštitut za novejšo zgodovino).
Predstavitev knjige bo v slovenskem in hrvaškem jeziku.
O avtorju:
Igor Duda je redni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Puli. Ukvarja se z zgodovino vsakdanjega življenja in družbeno zgodovino socialistične Jugoslavije, predvsem s temami prostega časa, turizma, potrošniške kulture, življenjskega standarda, otroštva, oblikovanja socialističnega človeka in sodelovanja državljanov v družbenem samoupravljanju. Izdal je štiri avtorske knjige: U potrazi za blagostanjem. O povijesti dokolice i potrošačkog društva u Hrvatskoj 1950-ih i 1960-ih (2005.), Pronađeno blagostanje. Svakodnevni život i potrošačka kultura u Hrvatskoj 1970-ih i 1980-ih (2010.), Danas kada postajem pionir. Djetinjstvo i ideologija jugoslavenskoga socijalizma (2015.) in Socijalizam na kućnom pragu. Mjesna zajednica i svakodnevica društvenog samoupravljanja u Jugoslaviji (2023.).
O knjigi:
Delavsko samoupravljanje v socialistični Jugoslaviji je potekalo tudi v kraju bivanja. Okvir tega procesa so bile krajevne skupnosti, ki so bile leta 1963 uvedene kot možnost, leta 1974 pa kot obveznost. Bile so samoupravna teritorialna oblika združevanja delovnih ljudi in državljanov, volivcev in potrošnikov v njihovem prostem času in njihovi soseski. Zasnovane so bile kot storitev za boljše življenje in boljši vsakdan, pa tudi kot platforma za sodelovanje z organiziranim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občino ter kot poligon za socialistično neposredno demokracijo, tj. družbeni prostor za organizirano delovanje državljanov. Na vrhuncu razvoja je bilo v Jugoslaviji skoraj 14.000 lokalnih skupnosti s tisoči prostovoljcev, aktivistov in delegatov. Knjiga obravnava njihovo delovanje z vidika socialne zgodovine, zgodovine vsakdanjega življenja in mikrozgodovine.