Izjava za javnost - Dva obraza 10. februarja

Koper, 6. 2. 2024

Izjava za javnost

DVA OBRAZA 10. FEBRUARJA

10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba med zavezniškimi silami in Italijo in velja za enega najpomembnejših datumov v sodobni zgodovini Slovencev. Določala je tudi spremembo italijanske vzhodne meje, določene z rapalsko pogodbo novembra 1920, tako da so Jugoslavija in v njenem okviru Slovenija ter Hrvaška priključili velik del zahtevanega ozemlja. Na to odločitev zaveznikov je pomembno vplival prispevek slovenskih partizanov k zavezniški zmagi, z njo so bila v precejšnji meri uresničena pričakovanja Primorskih Slovencev, ki so bili izpostavljeni fašističnemu kulturnemu genocidu. Zaradi svojega protifašističnega delovanja so bili mnogi med njimi poslani v konfinacijo, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni in tudi na smrt, prvi med njimi štirje pripadniki Borbe, ki so bili septembra 1930 usmrčeni na bazoviški gmajni. Tudi po okupaciji Ljubljanske pokrajine aprila 1941 so italijanske oblasti izvajale skrajno nasilje in zagrešile vojne zločine. Tam so ubile 4406 oseb, na Primorskem pa do kapitulacije več kot osemsto. Veliko jih je bilo izgnanih v koncentracijska taborišča, največ na Rab, požgane so bile številne vasi.

Za Italijo pa ima 10. februar povsem drugačen pomen. Mirovna pogodba je bila zadnje dejanje Italije kot fašistične države in agresorke v drugi svetovni vojni. Prizadela jo je izguba območij do rapalske meje, še posebej boleče etnično mešanih območij v Istri, na Reki, v Zadru in otokih, kjer je po nekaterih ocenah živelo 200.000 Italijanov. Ti so v veliki večini po končani vojni in spremembi meje zapustili svoj domači kraj. V Italiji to dogajanje imenujejo eksodus, odseljene pa esule. Na njihovo odhajanje so med drugim vplivali pritiski takratnih jugoslovanskih oblasti, predsodki do "manjvrednih Slovanov", pa tudi propaganda italijanske vlade glede aretacij in usmrtitev, ki so jih septembra 1943 v Istri izvršili pripadniki hrvaškega osvobodilnega gibanja, maja 1945 pa na zasedenem območju Julijske krajine jugoslovanske oblasti. Ta propaganda je fojbe vse od leta 1945 skušala prikazati kot eno največjih tragedij vojne, kot dokaz za barbarstvo in genocidnost Slovencev. Obenem pa je zamolčevala leta fašističnega zatiranja in zločine italijanskih okupatorjev.

Od leta 2004 je 10. februar v Italiji dan spomina na žrtve fojb in eksodusa, pa tudi na druga dogajanja ob vzhodni meji. Italija ima vso pravico, da se spominja teh, zanjo travmatičnih dogodkov. Žal pa se kljub obsežnim in poglobljenim raziskavam te problematike tako italijanskih kot slovenskih zgodovinarjev, ki so prišli do podobnih ocen, večina italijanske politike in njeni najvišji predstavniki raje poslužujejo manipulacij. Vsako leto znova in znova!

Ljubljana bi morala od Rima zahtevati, da prenehajo zavajati javnost in manipulirati z zgodovino ter jo politično zlorabljati, upoštevajo poročilo slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije, jasno povedo, da na Bazovici ustreljeni pripadniki Borbe niso bili teroristi, pa tudi, da odprejo rudniški jašek v Bazovici in preštejejo trupla. Italijanske oblasti so od slovenskih že zahtevale, da raziščejo jame na našem ozemlju, same pa tega nikakor niso pripravljene storiti, ker bi se jim s tem podrl eden od mitov - bazoviška fojba z domnevno tisoči in tisoči mrtvih, kamor vsako leto organizirano romajo tudi šolarji iz vse države.

In prvo vprašanje, ki bi ga morali naši najvišji predstavniki postaviti svojim italijanskim kolegom, je naslednje:

OPROSTITE, ZAKAJ ŽE SO ZAVEZNIŠKE SILE PO ZMAGI V DRUGI SVETOVNI VOJNI OD ITALIJE ZAHTEVALE, DA SKLENE MIROVNO POGODBO?!

V ZZB za vrednote NOB Slovenije bomo podpirali vsa prizadevanja državnih organov Slovenije v tej smeri. V skladu s svojimi antifašističnimi izhodišči in zavezanostjo spoštovanju zgodovine bomo še naprej aktivno sodelovali z ANPI v Italiji in SABA na Hrvaškem v skladu s skupno izjavo "Fojbe - mit in resnica", sprejeto na znanstvenem srečanju februarja 2023 v Zagrebu, in aktivno sodelovali pri zoperstavljanju vsem oblikam novodobnega fašizma v svojih sredinah in mednarodnem okolju.

Marijan KRIŽMAN

Predsednik ZZB NOB Slovenije