Za pianiste

V četrtek, 30. maja, in v petek, 31. maja, se bo s pričetkom ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma odvil še zadnji koncert abonmaja Same mogočne skladbe - SMS. Na njem bo Orkester Slovenske filharmonije vodil dirigent Valentin Urjupin, ki se mu bo na odru v prvem delu pridružil tudi Alexander Gadjiev.

Spored:

Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20

Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43

Valentin Urjupin, ukrajinski dirigent mlajše generacije, bo na šestem, zadnjem koncertu abonmaja SMS posegel bo Četrti simfoniji Dmitrija Šostakoviča, nastali leta 1936. Ta naj bi bila za tedanje razmere, kot piše Gregor Pompe v spremni besedi koncertnega lista, preveč monumentalna in ekstravagantna, zato je na svojo krstno izvedbo morala čakati kar četrt stoletja.

Več uspeha je s svojim prvim in tudi edinim klavirskim koncertom, napisanim leta 1896, dosegel takrat zgolj 25-letni Aleksander Skrjabin, ki se je v svoji mladosti še prepuščal poznoromantičnemu idiomu. V prvem delu koncerta bo to njegovo mojstrovino izvedel Alexander Gadjiev in s tem prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi spet zaigral s Slovensko filharmonijo.

Vljudno vabljeni!

Dirigent Valentin Urjupin, rojen v Lozovi v Ukrajini leta 1985, posega tako po simfoničnem kot opernem repertoarju vseh glasbenih obdobij, od del Josepha Haydna in Jana Dismasa Zelenke do sodobnih kompozicij Thomasa Adèsa, Jörga Widmanna in Kaije Saariaho.

Študij klarineta (v razredu Jevgenija Petrova) in dirigiranja (v razredu Genadija Roždestvenskega) je dokončal na Moskovskem državnem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega in nato leta 2017 osvojil prvo nagrado na 8. Mednarodnem tekmovanju za dirigente sir Georg Solti.

V zadnjih letih je vzpostavil tesne vezi z mnogimi priznanimi sestavi in institucijami. V prihodnjih mesecih bo zopet sodeloval z Dunajskim radijskim simfoničnim orkestrom ORF, Opero Frankfurt, Kraljevim gledališčem iz Torina, Filharmoničnim orkestrom Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern in Novim državnim gledališčem v Tokiu, v katerem je že vodil izvedbo Jevgenija Onjegina P. I. Čajkovskega. S tem opernim delom je debitiral tudi v Hannovrski državni operi, v Berlinski državni operi pa se je prvič predstavil z opero Carmen Georgesa Bizeta in v Nürnberškem državnem gledališču z opero Nabucco Giuseppa Verdija. Sodeloval je tudi že s filharmoničnima orkestroma iz Rotterdama in Beograda ter kot gostujoči dirigent stopil pred Dunajske simfonike, Nemški simfonični orkester iz Berlina, Nizozemski filharmonični orkester, Novo japonsko filharmonijo, orkester Tapiola Sinfonietta, Simfonični orkester Jugozahodnega nemškega radia, Orkester Toskane, Orkester Mestnega gledališča iz Bologne, Simfonični orkester Giuseppe Verdi iz Milana, Janáčkovo filharmonijo iz Ostrave, Filharmonični orkester George Enescu, Komorni orkester iz Lozane in Danski nacionalni simfonični orkester. Kot operni dirigent se je poleg tega predstavil še v Stuttgartski državni operi (Zaljubljen v tri oranže), na Bregenškem festivalu (Jevgenij Onjegin, Sibirija) in večkrat tudi na Tirolskem festivalu Erl.

Uspešno je sodeloval s solisti, kot so Patricija Kopačinska, Lars Vogt, Thomas Hampson, Bryn Terfel, Barbara Hannigan, Pepe Romero, Asmik Grigorian, Vadim Gluzman, Vadim Repin, Jurij Bašmet, Denis Macujev, Nikolaj Luganski, Sergej Hačatrijan in Marc-André Hamelin.

Alexander Gadjiev je kot solist z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa je izvedel prvi solistični recital. Leta 2013 je zmagal na 30. tekmovanju Premio Venezia in s sedemnajstimi leti z odliko diplomiral na državnem konservatoriju v Ceseni. Študij je kasneje nadaljeval na Mozarteumu v Salzburgu in na Visoki šoli za glasbo Hanns Eisler v Berlinu.

Pri dvajsetih letih je osvojil prvo nagrado in nagrado občinstva na 9. Mednarodnem klavirskem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, leta 2018 prvo nagrado na svetovnem tekmovanju klavirskih mojstrov v Monte Carlu, med letoma 2019 in 2021 pa je bil BBC-jev umetnik nove generacije. Leta 2021 je nato osvojil prvo nagrado na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Sydneyju ter drugo nagrado in posebno nagrado Krystian Zimerman za najboljšo izvedbo Chopinove sonate na Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Leto kasneje so mu podelili tudi nagrado Terence Judd, od sezone 2022/23 pa je za tri leta angažiran kot rezidenčni umetnik Glasbenega združenja (Unione Musicale) v Torinu in Wigmorjeve dvorane v Londonu.

V zadnjih letih je veliko koncertiral po Evropi, Aziji in v Združenih državah Amerike. Nastopil je na festivalih, kot so: Verbier v Švici, MITO v Torinu, Chopinov festival v Dusznikih, Klavirski festival Rafael Orozco v Cordobi, Festival Bologna, Glasbeni tedni v Vicenzi, festival Animato de Paris, Festival komorne glasbe v Salzburgu, Mednarodni klavirski festival v La Roque-d'Anthéron, Festival Aldeburgh, pa tudi v Gledališču La Fenice, v dvoranah Kioi in Bunka Kaikan v Tokiu, v dvorani Kitara v Saporu, v centru Hjogo v Osaki, v Cortotovi dvorani v Parizu, na Moskovskem konservatoriju ter v Salt Lake Cityju, Istanbulu, Barceloni, Rimu in Milanu. Redno nastopa tudi kot solist z orkestri, kot so: Simfonični orkester BBC, Nacionalni simfonični orkester RAI, Orkester Gledališča La Fenice, simfonični orkestri v Tokiu, Nagoji in Kjotu ter Praški simfonični orkester.

Leta 2018 je pri nemški založbi Acousence izdal prvo zgoščenko Literary Fantasies z deli Franza Liszta in Roberta Schumanna. Pri založbi DECCA je leta 2021 izšla še zgoščenka z njegovimi posnetki z Mednarodnega klavirskega tekmovanja v Sydneyju, maja 2022 pa je za nemško založbo Cavi-music posnel album z deli Aleksandra in Nikolaja Čerepnina ter Sergeja Prokofjeva.