O-STA

Pripovedovalska klop se je iz Kopra preselila v Zadlog

Pripovedovalska klop
Lovrenc Habe s pripovedovalsko klopjo

Skozi pripovedovanje kot enega najstarejših načinov tvorjenja skupnosti.

Zato so v projektu Ustvarjalno pripovedovanje in umetniško izražanje študenti in zaposleni Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem oblikovali slikanice brez in z besedilom, didaktične igre, pripovedovalski valj in video zgodbo pa tudi zunanjo pripovedovalsko klop. Po enoletni postavitvi na se slednja seli pod lipo v vasi Zadlog v občini Idrija.

Prostor s pripovedovalsko klopjo postane večpomenski; postane klop, na kateri lahko samo posediš, na njej lahko bereš, čakaš, se pogovarjaš. Lahko pa postane scenografija za uprizoritveni dogodek ali pa navdih za druge oblike človeškega ustvarjanja, druženja in snovanja.

Oblika klopi je zasnovana kot odprta knjiga na knjižni polici. Knjižna polica je pravzaprav predal v katerega lahko spravimo knjige za bralce, podloge za sedenje, inštrumente in druge pripomočke. Več funkcij nosita tudi naslonjali, saj imata tako pripovedovalne luknje, v katere lahko postavimo lutke, inštrumente, stojalo za pripovedovanje zgodbe, telefon ali pa služi za odložitev pijače.

Klop je izdelana iz smrekovega lesa, čeprav bil sprva predviden hrast, saj je istrski hrast značilen za območje Kopra. Prelakirana je z barvami za les in sicer bele barve (kot listi v knjigah) in rdeče barve (kot platnice v barvi rdečega vina).

Nedavno je bila klop postavljena ob bok drugi klopci in gugalnici, ki se nahaja na podeželski makadamski cesti v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo, pri "lipi treh norcev," kakor drevo ljubkovalno kličejo domačini. Predvsem popoldanski in nedeljski pohodniki ter kolesarji so klop in gugalnico v preteklih letih že vzeli za svojo, saj se na njej pomenkujejo, si odpočijejo, najmlajši in mladi po srcu pa se na gugalnici igrajo in občudujejo sončni zahod v smeri Golakov, saj sta klop in gugalnica obrnjena proti zahodu.

V projektu so sodelovali študenti 1. letnika magistrskega študijskega programa Zgodnje učenje ter dr. Barbara Baloh, dr. Eda Birsa, viš. pred. Samanta Kobal, Tina Cotič, dr. Barbara Kopačin in Renata Padovan. Za prenos, postavitev in vzdrževanje v prihodnosti bo poskrbel strokovni sodelavec s fakultete Lovrenc Habe.