Projekt SPOZNAJ v svojem drugem letu o pravnih in praktičnih vprašanjih na področju odprte znanosti
Pretekli teden je potekal drugi nacionalni dogodek projekta "SPOZNAJ - Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji", ki združuje 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani. Nacionalni in tuji govorci so razpravljali o implementaciji odprte znanosti v raziskovalnih organizacijah ter pravnih vprašanjih, povezanih z odprtim dostopom.
Ob otvoritvi dogodka so se uvodni govorci dotaknili nekaterih ključnih elementov razprav, ki so sledile. Dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper,je poudaril pomen digitalizacije znanstvenoraziskovalnega dela, ki omogoča večjo učinkovitost in dostopnost znanstvenih rezultatov. Dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici in podpredsednik Rektorske konference Republike Slovenije, je izpostavil nujnost odpiranja znanosti. "Odprtost je v najglobljem bistvu znanosti in v znanosti skoraj ni alternative kot sprejeti načela FAIR." Slednja omogočajo pošteno, dostopno, interoperabilno in ponovno uporabno deljenje znanja. Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je izpostavila mednarodni pomen izmenjave znanj. "Le tako lahko znanstvenoraziskovalne dejavnosti dosežejo svoj polni potencial." Ob odpiranju podatkov pa je potrebno ohraniti etična načela in znanstveno integriteto.
Dr. Tomaž Boh z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je poudaril vlogo odprte znanosti v Sloveniji kot del širšega evropskega raziskovalnega prostora. "Odprta znanost je relativno nov fenomen, zato se pojavljajo tudi strahovi." Slednje je treba tudi primerno nasloviti. Mojca Štruc z Ministrstva za digitalno preobrazbo pa je predstavila portal OPSI, ki med drugim združuje 5258 odprtih zbirk iz javnega sektorja, kot primer, kako Slovenija v praksi izvaja odprt dostop do podatkov javnega sektorja.
O pravni podlagi za odpiranje podatkov in avtorskih pravicah
Mag. Aleš Veršič, certificirani podatkovni skrbnik, je v svojem nastopu predstavil širši zakonodajni okvir, ki vpliva na odpiranje podatkov, in poudaril pomen evropske zakonodaje na tem področju. "Slovenija je lani dosegla 15. mesto glede na vprašalnik Evropske komisije o pripravljenosti odpiranja podatkov, po kazalniku OECD pa je zasedla 7. mesto. To si lahko štejemo za izjemen uspeh." Veršič je opozoril na nekatere ovire, s katerimi se soočajo organizacije pri odpiranju podatkov, kot so pomanjkanje časa, strah pred vprašanji uporabnikov in občutek, da so podatki prezapleteni ali slabi. "Podatki so surovina za večkratno uporabo za nove izdelke. Tako kot voda, sonce in zrak v energetiki." Zato sta njihovo deljenje in ponovna uporaba še kako pomembna.
Dr. Till Kreutzer iz iRights.Law je predstavil pravne vidike odprte znanosti s poudarkom na ravnanju z avtorskimi pravicami in licenciranju raziskovalnih podatkov. "Avtorske pravice ščitijo le dela, ki so izvirna, ustvarjalna in človeško ustvarjena. In to ne glede na to, koliko znanja in kakšne veščine so bile potrebne, da se neko delo ustvari." Avtorske pravice torej izključujejo dejstva, podatke in strojno ustvarjene izdelke. "Raziskovalni podatki niso zaščiteni, medtem ko so dela, ki iz njih izhajajo, lahko avtorsko zaščitena," je obrazložil. Za odpravo omejitev avtorskih pravic pri dostopu do raziskovalnih vsebin predlaga uporabo odprtih licenc, kot je Creative Commons (CC0), ki omogočajo brezplačno in široko ponovno uporabo vsebin.
Primeri dobrih praks iz tujine
Dr. Liz Guzman Ramirez s Tehniške univerze v Eindhovnu na Nizozemskem je povedala, da so vse nizozemske univerze razvile strategije za odprto znanost in upravljanje z raziskovalnimi podatki. "Takšne prakse izboljšujejo kakovost podatkov, odgovornost, ugled in časovno učinkovitost", pri čemer je potrebno zagotoviti načrt upravljanja podatkov, skladnost z GDPR, uporabo varnih shranjevalnih rešitev, zakonito pridobivanje podatkov in upoštevanje načel FAIR. Za uspeh politike odprte znanosti in upravljanja z raziskovalnimi podatki so potrebni "infrastruktura, dobra uporabniška izkušnja za vse deležnike, aktivna skupnost in spodbude." Na to kaže tudi primer dobre prakse Tehniške univerze v Eindhovnu.
Dr. Liise Lehtsalu iz Research Data Alliance pa je poudarila pomen vključenosti različnih deležnikov v proces oblikovanja politik raziskovalnih institucij na področju odprte znanosti in upravljanja z raziskovalnimi podatki. Deležniki predstavljajo najrazličnejše skupine, od raziskovalcev, do knjižničarjev, računalničarjev in skrbnikov podatkov. Primeri dobrih praks po Evropi kažejo, da "razvoj in izvajanje upravljanja z raziskovalnimi podatki zahtevata čas in pogosto tudi spremembo kulture v organizaciji." Vsaka organizacija pa potrebuje prilagojen pristop.
Ko se srečata odpiranje podatkov in varnost
Dogodek se je zaključil s panelno razpravo, na kateri so štirje predhodni govorci združili moči in raziskovali kompleksnosti usklajevanja odprtosti raziskovalnih podatkov z varnostnimi pomisleki. Iskali so meje med dostopnostjo za vse in elementi, ki lahko predstavljajo varnostne pomisleke na nacionalni in evropski ravni. Strinjali so se, da je nenehno določanje meja naloga politike in s tem odsev politične klime v danem trenutku. Panelisti so se dotaknili tudi vpliva ukrepov na področju kibernetske varnosti na raziskovalne pobude in razmišljali, kako bi načrti za upravljanje programske opreme lahko vplivali na zmanjšanje morebitnih varnostnih tveganj.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
O projektu SPOZNAJ:
V okviru projekta SPOZNAJ bodo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij prilagodile svoje delovanje v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter praksami in načeli odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru. Odprta znanost obsega odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija - NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.