Svetniki seznanili s socialnimi in ekonomskimi vidiki prestrukturiranja

Opustitev premoga kot vira za proizvodnjo energije ter preobrazba premogovnih regij na novo razvojno stopnjo predstavljata kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva proaktivno sodelovanje vseh deležnikov. Le z usklajenim delovanjem lahko zagotovimo, da bo prehod pravičen in da se bo breme prehoda ustrezno porazdelilo. Preobrazba ekonomskega in socialnega okolja mora nuditi trdna zagotovila, da bodo doseženi pogoji vsaj ohranili, če ne celo izboljšali, vse vidike socialnega, družbenega in ekonomskega življenja. Ključno v tem procesu je dobro pripravljeno podporno okolje, postopnost prehoda, ustrezen zakonodajni okvir, proaktivno sodelovanje vseh vpletenih ter pravična porazdelitev bremena prehoda.

Župan Mestne občine Velenje je povedal: "Kot lokalna skupnost se zelo dobro zavedamo, da ima zmanjševanje izkopavanja premoga neposredne negativne posledice na ekonomsko in socialno področje. Vsaka tona manj izkopanega premoga prinaša poslabšanje ekonomije obsega in vpliva na socialni položaj ljudi v naši regiji. Ko se ti učinki seštejejo, postanejo izjemno obsežni in občutni. Zato smo izredno občutljivi in zahtevamo, da prehod poteka po znanih in pravičnih načelih - da na drugi strani vzporedno ustvarjamo nove priložnosti in nadomestne vire gospodarske rasti. Le na ta način bomo kot skupnost uspešno prebrodili ta prehod. V sodelovanju z Evropsko unijo in državo sem prepričan, da lahko v procesu prestrukturiranja ustvarimo nove priložnosti za našo regijo, ki bodo zagotovile trajnostni razvoj in boljšo prihodnost za vse naše prebivalce".

Predčasno zaprtje TEŠ in Premogovnika Velenje bo povzročilo obsežne socialne in gospodarske posledice, kar potrjuje izvedena analiza. V primeru hitrega in nenadzorovanega zapiranja teh dveh ključnih sistemov se v regiji obeta resna ekonomska in socialna stiska. Na poslovni sistem TEŠ-PV je neposredno vezanih približno 2.200 delovnih mest, posredno pa še mnogo več. Po oceni analize je dodatno ogroženih še okoli 700 delovnih mest. Upoštevajoč celotno proizvodno-potrošno verigo slovenskega gospodarstva, bi lahko posledice občutilo do 9.000 delovnih mest.

Ekonomski vpliv na Slovenijo bo prav tako znaten. Prenehanje delovanja sistema TEŠ-PV bi na letni ravni pomenilo približno 1,1 milijarde evrov manj prihodkov in več kot pol milijarde evrov manj dodane vrednosti. Celotna Slovenija bi tako zabeležila približno 1-odstotni padec skupne dodane vrednosti in do 0,9-odstotni padec zaposlenosti, kar bi se razpršilo med različne gospodarske panoge.

Za uspešen prehod je ključna vzpostavitev podpornega okolja, ki omogoča prekvalifikacijo in ustvarjanje novih delovnih mest ter prepoznavanje vseh potencialov regije. Poleg zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve, je treba oceniti tudi vplive na poslovno okolje, gospodarstvo in širše deležnike. Na TEŠ je vezanih približno 1.500 dobaviteljev, ki bodo morali svoje poslovne modele prilagoditi novim razmeram.

Evropska unija ponuja za regije na prehodu iz premogovništva že delujoč Mehanizem za pravični prehod, ki ga sestavljajo trije stebri financiranja, pri čemer je prvi steber t.i. sklad za pravični prehod (SPP), ki zagotavlja nepovratna sredstva, drugi steber zagotavlja povratna sredstva v obliki jamstev, posojil in drugih finančnih instrumentov za spodbujanje naložb v regijah, ki se soočajo s prestrukturiranjem, tretji steber pa ugodna posojila Evropske investicijske banke. V obdobju od 2021-2027 je za SPP v celotni Evropski uniji namenjenih skoraj 20 milijard evrov, celoten mehanizem za pravični prehod pa bo v celotni EU predvidoma zagotovil približno 55 milijard evrov in se bo gotovo prenesel tudi v perspektivo 2028-2034.

Bistven v tem procesu je zakonodajni okvir (Zakon o razvojnem prestrukturiranju premogovne regije SAŠA in Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje), ki mora biti osnova za začetek procesa izhoda iz premoga. Nujna vsebina zakonov mora vključevati ustrezno oceno ekonomskih, finančnih in socialnih posledic, z jasno navedbo instrumentov financiranja in ukrepov ekonomske in socialne politike za blaženje negativnih posledic izhoda iz premogovništva regije SAŠA. Za uspešno izvedbo ukrepov je nujno, da so ti ukrepi usklajeni s strateškimi dokumenti na nacionalni in regionalni ravni, da so predvideni viri financiranja iz javnih in zasebnih virov ter da se postavijo jasni kazalniki, ki omogočajo sprotno spremljanje napredka. Ta pristop bo omogočil prehod SAŠA in Zasavske regije v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo ter prispeval k dolgoročni stabilnosti lokalnih skupnosti ter Slovenije kot celote in dela širšega okolja EU.

Slovenija je v nacionalni strategiji izstopa iz premoga predvidela prenehanje proizvodnje premoga v PV najkasneje do leta 2033, vendar trenutno se nakazuje možnost zgodnejšega zaprtja. Regija bo potrebovala obsežne projekte, ki bodo podpirali zeleno transformacijo industrije, zlasti na področju energetike. Sistem TEŠ, PV ostaja pomembna energetska lokacija z infrastrukturo, ki zagotavlja zanesljivost in stabilnost elektroenergetskega sistema. Prehod na zelene tehnologije, ki so manj delovno intenzivne, bo zahteval prestrukturiranje dejavnosti in delovnih mest.

Ključna priporočila študije so: uvedba zakonodajnega okvira, ki bo omogočil pravičen prehod regije SAŠA iz premogovništva, postopno večletno prestrukturiranje, da se zmanjša negativni vpliv na zaposlovanje in gospodarstvo, investicije v nove tehnologije, krepitev podpornih ukrepov za prekvalifikacijo in zaposlovanje prizadetih delavcev.

Naročnik študije je Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije, pod okriljem katere deluje Center za pravični prehod. Aktivnosti Centra so v celoti financirane iz sredstev tehnične pomoči Sklada za pravični prehod in ena izmed njegovih nalog je tudi zagotavljanje strokovnih analiz, študij in ostalih raziskav v podporo pravičnemu prehodu SAŠA regije. Študijo je predstavil dr. Žan Jan Oplotnik z Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru.

Prijazen pozdrav

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje