Trajnostna gradnja ni več izbira, temveč nujnost
Trajnost postaja vse pomembnejše vodilo na različnih področjih družbe, saj se vse bolj zavedamo omejenosti naravnih virov in potrebe po odgovornem ravnanju z okoljem. V ospredje vse bolj prihaja tudi v gradbeništvu. Kot ključni element energetsko učinkovitih in potresno odpornih gradenj ter potresno odporne zidane gradnje se namreč vse bolj uveljavlja trajnostna gradnja z naravnimi opečnatimi materiali.
Na konferenci o trajnostni gradnji Trajnost in odgovornost do naslednjih generacij, namenjeni projektantom in arhitektom, ki jo je organiziralo podjetje Wienerberger, so tako strokovnjaki iz arhitekturne in gradbene stroke predstavili pomen uporabe lokalnih materialov ter prikazali primere kakovostne in trajnostne opečne arhitekture. Opečne zgradbe imajo namreč dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja. Poseben poudarek pa je bil namenjen tudi potresni odpornosti zidanih konstrukcij.
Opečne zidane konstrukcije prenesejo velike potresne obremenitve
Potresno odpornost družbe zagotavlja potresno odporno grajeno okolje - tako stanovanjski kot javni stavbni fond, industrijski objekti ter vsa infrastruktura bi morali potres prestati brez omembe vrednih poškodb, da bi lahko družba brez večjih motenj delovala tudi po potresu. Prof. dr. Miha Tomaževič, strokovnjak za potresno varnost in upokojeni znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slovenije, je povedal, da so "analize poškodb po potresih in raziskave pokazale, da še bolj kot pri drugih vrstah konstrukcij, pri zidanih stavbah zasnova konstrukcije igra ključno vlogo pri zagotavljanju potresne odpornosti. Statiki lahko izračunajo marsikaj, vendar izkušnje kažejo, da v primeru močnega potresa še tako sofisticiran izračun ne bo nadomestil neustrezne zasnove oziroma nepreizkušene inovacije in tehnološke rešitve." Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s potresno odpornostjo, so poudarili, da so opečne zidane konstrukcije primerne tudi za gradnjo na potresno ogroženih območjih, saj lahko prenesejo velike potresne obremenitve, če so pravilno zasnovane.
Amel Emkić iz podjetja Wienerberger je poudaril, da trajnostno projektiranje zahteva celostni pristop, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja narekuje premišljeno izbiro materialov in konstrukcijskih sistemov za trajnostno in potresno varno gradnjo. Izbira materialov pa je pomembna tudi za identiteto stavb. Prof. Tina Gregorič iz studia Dekleva Gregorič arhitekti je govorila o pomenu ponovne uporabe materialov in izbire takšnih materialov, ki se lokalno čim bolj vklopijo v objekt na določenem področju. Kot primer je navedla, da je večina mestnih jeder zgrajena iz opeke, ki se je na teh območjih nahajala že pred pričetkom gradnje.
Trajnost kot ključno gonilo gradbene industrije
Trajnost postaja ključno gonilo gradbene industrije. Evropski zeleni dogovor pomembno oblikuje prihodnje predpise, zlasti na področju nič-energijskih stavb, krožnosti in odpornosti na podnebne spremembe. Temu mora slediti tudi razvoj ustreznih gradbenih materialov. Mark van Loon, podpredsednik za trajnost in inovacije pri Wienerbergerju, je predstavil, kako so v podjetju prišli do ogljične nevtralnosti, in poudaril, da so inovativni sistemi in rešitve arhitektom in investitorjem v veliko pomoč pri doseganju ambicioznih trajnostnih ciljev.
O tem, kako tlakovanje ne prispeva le k estetski kakovosti in oblikovanju identitete mestnih prostorov, pač pa tudi k trajnosti, dolgi življenjski dobi in boljši kakovosti urbanega življenja, je govoril Dorian Žunić iz podjetja Wienerberger. Tlakovanje ima namreč tudi vlogo pri upravljanju padavinskih voda in zmanjševanju toplotnih otokov s pomočjo sončne refleksije ter številne prednosti pri vzdrževanju javnih površin v primerjavi z drugimi materiali. Dr. Marina Bagarić iz podjetja Wienerberger pa je predstavila novo generacijo brušene opeke z integrirano toplotno izolacijo, ki hkrati deluje kot (ne)konstrukcijski element in toplotna izolacija. Zanimiv projekt, v katerem so uporabili takšno opeko, je predstavil arhitekt Tomislav Ćurković. Gre za vinarijo, katere glavni gradbeni material je bila posebna opeka, polnjena s kameno volno. Kot posebnost tega projekta pa je izpostavil to, da je opeka ostala vidna in neobdelana - ni bila zaprta z ometom ali zaključnim slojem fasade, ampak samo impregnirana z naravnim premazom, ki ji dopušča, da diha.
Trajnostna gradnja ni več izbira, temveč nujnost
Arhitektka prof. Maruša Zorec je povedala, da je edina alternativa trajnostne gradnje prihodnosti prenova. Na konferenci je prikazala, kaj se lahko naučimo iz preteklosti, in predstavila nekaj projektov prenov, kjer se preteklost povezuje s sedanjostjo.
Gradbeništvo nosi veliko odgovornost za okoljske izzive, saj prispeva kar 37 % svetovnih emisij CO₂, povezanih z energijo. Da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma, moramo emisije do leta 2030 prepoloviti in do leta 2050 preiti na brezogljično gradnjo. O nujnosti trajnostne gradnje je govorila dr. Tjaša Zupančič Hartner, vodja projekta MCTG - Mednarodni center za trajnostno gradnjo. Trajnostna gradnja vključujekrožno gospodarstvo, zmanjšanje odpadkov, energetsko učinkovitost in uporabo ustreznih materialov ter tehnologij. "Pri tem ne govorimo o dobrih ali slabih materialih, temveč o kvalitetnih in primernih ali nekvalitetnih in neprimernih rešitvah za trajnostno gradnjo. Pomembno je tudi vzpostaviti povezane verige vrednosti znotraj gradbenega ekosistema, saj lahko le z integracijo vseh deležnikov - od proizvajalcev materialov do investitorjev in izvajalcev - dosežemo resnično trajnostne rešitve."
Trajnostna gradnja ni več vprašanje izbire, temveč skupne odgovornosti do prihodnjih generacij. Z uporabo inovativnih sistemov in rešitev, lokalnih, trajnostnih materialov ter s celostnim pristopom k načrtovanju stavb lahko ustvarjamo kakovostno grajeno okolje, ki je odporno, trajno in prilagojeno izzivom sodobnega časa. Takšna strokovna srečanja, ki omogočajo izmenjavo znanj in izkušenj, so zato zelo pomembna za razvoj trajnostnih rešitev in napredek celotne stroke.