Okrogla miza STA z naslovom Krize bo konec - kaj jutri? je prva v vrsti dogodkov organiziranih pod krovno znamko STA klub

Okrogla miza STA: Pri izhodu iz krize potrebnega več dialoga

Ljubljana, 23. novembra (STA) - Da bi Slovenija uspešno prebrodila svetovno finančno in gospodarsko krizo, potrebuje več dialoga oziroma sodelovanja vseh socialnih partnerjev, so se strinjali udeleženci okrogle mize z naslovom Krize bo konec - kaj jutri?, ki jo je danes v Kinodvoru organizirala Slovenska tiskovna agencija (STA).

"Potrebujemo povezovanje, pozitivno energijo, ki bo gledala naprej," je povedala predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek in obenem izpostavila, da je kriza prinesla neko novo, spremenjeno realnost z novimi vrednotami, na katero se je preprosto potrebno prilagoditi.

Nekatere poti za izhod iz krize so sicer že znane, je uvodoma poudaril predsednik države Danilo Türk, častni pokrovitelj okrogle mize. To so po njegovih besedah npr. vlada, ki bo nastopala s čim večjo odločnostjo in prodornostjo pri vseh pomembnih družbenih spremembah, resen in odgovoren socialni dialog ter razbremenjevanje gospodarstva.

"Znano je tudi, da potrebujemo socialno pravičnost, če želimo ohraniti kohezivnost družbe, ki jo potrebujemo za to, da bomo v resnici izšli iz krize," je še dejal Türk in dodal, da krize bo zagotovo konec, vprašanje je le kdaj.

O tem, kdaj bo krize konec oz. če je že končana, pa so bili udeleženci okrogle mize različnih mnenj. Medtem ko so nekateri menili, da je ta že končana, so drugi opozarjali, da bo prihodnje leto za Slovenijo in njeno gospodarstvo še zelo zahtevno, čeravno ne tako zelo kot letošnje.

Ekonomist Bernard Brščič tako pravi, da gre v letu 2010 še pred okrevanjem gospodarstva pričakovati še vsaj en resen padec gospodarstva, ki sicer ne bo primerljiv padcu v letošnjem letu. "Preden se bodo zadeve izboljšale, se bojim, da nas čaka v letu 2010 izjemno neprijetna gospodarska slika, tako v Evropski uniji, še zlasti pa v Sloveniji," je dejal.

Njegov kolega Maks Tajnikar je drugačnega mnenja, saj je prepričan, da je tokratne gospodarske krize načeloma že konec in da bo leto 2010 dobro. Po njegovem mnenju so trenutno uradne gospodarske napovedi prešibke, sam tako vsaj proti koncu leta 2010 pričakuje "kar lepo" gospodarsko rast, na ravni dveh do 2,5 odstotka ali celo več.

Optimist je tudi finančni minister Franc Križanič, ki pravi, da se vlada sicer pripravlja na različne možne scenarije. Za letos na podlagi napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj pričakujejo globok padec, v prihodnjem letu pa počasno rast.

Pri tem je glede primanjkljaja dejal, da bo vlada v letu 2010 še vodila ekspanzivno fiskalno politiko, potem pa bo sledil fiskalni napor, da se čim hitreje doseže najprej maastrichtski kriterij, nato pa presežek v času konjunkture. To bo med drugim terjalo nekatere nove obdavčitve, pa tudi krčenje porabe.

Prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek sicer meni, da bo Slovenija iz krize začela izhajati šele, ko bo uspela začeti povečevati zaposlenost. To pa bi najlažje dosegla s tem, da zares zažene javna dela oziroma velike investicijske projekte, kot je na primer drugi železniški tir med Koprom in Divačo.

Da je za pravo prebroditev krize potrebno znižati brezposelnost, saj bo to povečalo povpraševanje, je prepričan tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. "Dokler se bodo potrošniki bali za delovna mesta, dokler se bo ta brezposelnost v evropskih državah in tudi širše po svetu samo še povečevala, do takrat krize ne bo konec," je dejal. Obenem poudarja pomen iskanja novih trgov ter obvladovanja stroškov ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v javnem sektorju.

Bobinac je sicer mnenja, da je potrebno minimalno plačo z zakonom čim prej postopno postaviti na raven, ki bo zadoščala za življenjski minimum. Pri tem pa poudarja, da je delo v Sloveniji najbolj obdavčeno, še posebej delo razvojnikov, ki so ključni za napredek.

Da je dvig minimalnih plač nujen, je seveda poudaril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki meni, da se bo s tem tudi pritisnilo na managerje, da začnejo iskati druge vire za večanje konkurenčnosti podjetij, ne samo pri plačah in pravicah delavcev.

Tajnikar je v tej smeri nadaljeval, da je bolje imeti nekoliko več brezposelnih, a podjetja z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega kot obratno. Poleg tovrstnega prestrukturiranja gospodarstva poudarja, da bo potrebno odgovoriti tudi na vse večje razslojevanje družbe, saj ta povzroča izginjanje srednjega sloja kot ključnega sloja za potrošnjo.

V razpravi se je sicer v luči iskanja možnosti za izhod iz krize izpostavila tudi potreba po privabljanju več tujih naložb, izboljšanju lastniške strukture in korporativnega upravljanja. Prvi mož Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič vidi priložnost tudi v čim večji razpršitvi dejavnosti.

Okrogla miza Krize bo konec - kaj jutri?, ki sta jo podprla NKBM in Microsoft Slovenija, je prva v vrsti dogodkov, ki jih STA namerava v prihodnje organizirati pod krovno znamko STA klub za vse svoje partnerje in širšo javnost. Na ta način se želi tiskovna agencija odgovorno vključiti v javni diskurz glede pomembnih družbenih vprašanj ter tako prispevati k še boljši osveščenosti in informiranosti slovenske javnosti, je pojasnil direktor STA Bojan Veselinovič.