Vabilo na premiero opere v Drami

Tokrat vas vabimo k ogledu dveh zanimivih komornih glasbenih del, Mozartovega Gledališkega direktorja in Rossinijeve Ženitne pogodbe, ki ju bomo uprizorili v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem (SKGG). Slednje namreč s svojo prisotnostjo v slovenskem glasbenem prostoru vse od svoje ustanovitve leta 1996 pomembno prispeva prav k uveljavljanju komorne glasbeno-gledališke umetnosti pri nas, za kar ima še posebne zasluge njegov nekdanji dolgoletni predsednik dr. Henrik Neubauer.

Glasbeni talent Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) je bil očiten že od otroštva naprej. Danes skladatelja upravičeno štejemo za enega največjih glasbenih genijev. Čeprav je svojo glasbeno ustvarjalnost uspešno posvečal vsem zvrstem od samospevov, komorne in cerkvene glasbe do simfoničnih in vokalno-instrumentalnih del, ga vendarle štejejo predvsem za opernega skladatelja, saj je od leta 1767 do 1791 napisal 20 oper. V tem kratkem obdobju je Mozartov genij izpolnil formalno tradicijo 'opere serie' in 'opere buffe' z osebno vsebino in jima dodal nove izrazne možnosti z obiljem čudovitih melodij. V njih je združil čutno lepoto italijanske operne glasbe z nemškim duhom in globino. Naročnik Mozartove komedije s glasbo, nastale izpod peresa libretista Gottlieba Stephanieja, Gledališki direktor, ki komično obravnava navadnim smrtnikom nevidno življenje v odrskem zakulisju oziroma zapleteno razmerje med glasbo in besedilom, je bil sam avstrijski cesar Jožef II. Delo, ki je bilo prvič uprizorjeno 7. februarja 1786 na provizoričnem odru v oranžeriji dvorca Schönbrunn, je pri priči doživelo sijajen odziv. Z leti pa je bila seveda na številnih odrih izvedena množica njegovih predelav. V Ljubljani, in s tem v Sloveniji, je bilo delo prvič izvedeno v nemščini, in sicer 26. novembra 1867 v Nemškem deželnem gledališču. Izvedbo v slovenskem jeziku je Gledališki direktor doživel šele 12. junija 2006 prav v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča (SKGG). Sodeč po zapisih kritike, je bila omenjena izvedba tudi zelo uspešna. "Gledališki direktor v prevodu dr. Neubauerja je duhovita satira gledaliških prilik tistega časa. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko-primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela." (Bogdan Učakar, Večer, 26.7.2006).

V nasprotju z Mozartovo priložnostno enodejanko je bila prva opera buffa Ženitna pogodba (La Cambiale di matrimonio) Gioacchina Antonia Rossinija (1792-1868) uprizorjena kot del redne sezonske ponudbe beneške opere Teatro San Mosé. Burko v enem dejanju je skladatelj napisal po libretu Camilla Federicija, ko je bil star komaj 18 let. Jasno začrtana zgodba o papirnati poroki, liki in razmerja med njimi, preprost konflikt, humoren zaplet in srečen razplet so Rossiniju ponujali notranje odlično strukturirano osnovo, ki pa je za učinkovit končni izdelek zahtevala tudi dobrega skladatelja-dramaturga. Prav v tem je Rossini, ki je premiero vodil kar sam kot 'maestro al cembalo', nemudoma dokazal svoj talent, s čimer je navdušil tudi občinstvo. Kljub dejstvu, da je bila Ženitna pogodba njegov prvi profesionalni izziv, je imel skladatelj že nemalo opernih izkušenj, ki si jih je nabral ob spremljanju nastopov svoje matere, lastnem pevskem udejstvovanju ali pa kot čembalist v lokalnih opernih gledališčih. Vse to znanje mu je nedvomno koristilo ob skladanju prvenca, ki ga je dokončal v le nekaj dneh. Premiera Ženitne pogodbe 3. novembra 1810 je tako pomenila začetek kariere umetnika, ki je igral ključno vlogo pri prenovi italijanske opere. V Sloveniji so Ženitno pogodbo v skrajšani obliki v slovenskem jeziku prvič izvedli študentje Akademije za glasbo v Ljubljani 28. maja 1985.

V novi slovenski uprizoritvi dveh zabavnih glasbenih enodejank se bodo našemu opernemu občinstvu ob spremljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana predstavili najboljši solisti ljubljanske Opere kot tudi kopica mladih pevcev, ki si pravzaprav šele utirajo pot med uveljavljene pevske zvezde. V Gledališkem direktorju bomo lahko prisluhnili Zdravku Pergerju, Slavku Savinšku, Sebastjanu Podbregarju, Mateju Vovku, Andreju Debevcu, Dejanu Vrbančiču, Valentini Čudnovi k. g., Rebeki Radovan, Veri Danilovi k. g. in Theresi Plut k. g., v Ženitni pogodbi pa Ivanu Andresu Arnšku, Jožetu Vidicu, Katji Konvalinki k. g., Urški Žižek, Sebastjanu Podbregarju, Martinu Sušniku k. g., Juretu Počkaju k. g., Robertu Vrčonu, Saši Čanu, Zoranu Potočanu, Eleni Dobravec in Barbari Sorč. Predstavi, ki bosta na sporedu 28. in 29. novembra 2009 ob 19.30, bomo na velikem odru SNG Drama Ljubljana uprizorili v režiji dr. Henrika Neubauerja ter pod budno dirigentsko taktirko maestra Igorja Švare.

Dodatne informacije: www.opera.si; PR SNG O in B Ljubljana, Nataša Jelić, 051 68 44 33

Termin za novinarje in snemalce: generalka, petek 27. novembra 2009 ob 19.30

Nakup vstopnic: blagajna SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjeva 11,

blagajna SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, uro pred predstavo,

spletna prodaja www.mojekarte.si

Cene vstopnic: premiera od 13 do 25 eur; ponovitev od 10 do 20 eur