Baletni večer Tango za Rahmaninova ob živi glasbeni spremljavi skupine Marko Hatlak&Funtango
Kje: Linhartova dvorana Cankarjevega doma
Kdaj: 25., 26., 27. februarja ob 19.30 ter 28. februarja ob 17.00
Ljubitelje baletne umetnosti in tanga z veseljem vabimo, da ponovno prisluhnejo glasbi o ljubezni in čutnosti, se predajo Rahmaninovu in Piazzoli, uživajo v koreografskih bravurah dveh izjemnih nizozemskih koreografov − mladega in ustvarjalnega, hrepenenja polnega Iva van Zwietna ter njegovega vzornika, upravičene zvezdniške koreografske legende, Hansa van Manena.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma si bodo lahko namreč od 25. do 28. februarja privoščili neverjeten umetniški užitek, ki se jim bo ponudil ob pogledu na "skoraj akrobatske plesne kombinacije" izurjenih teles plesalcev ljubljanskega baletnega ansambla tokrat ob živi spremljavi koncertnega harmonikarja Marka Hatlaka, ki "igra s točke, kjer duša sreča telo", in temperamentne glasbene skupine Funtango, ki s svojo glasbo, polno čutne strasti in energije, presega meje tanga, saj ga želi občutiti predvsem kot način življenja.
Ivo van Zwieten, prepoznavni ustvarjalec nove generacije nizozemskih koreografov, si je za svojo koreografijo Rapsodija (Rhapsody), to je namreč izvirno postavil prav za ljubljanski baletni ansambel, izbral mojstrovino enega zadnjih ruskih glasbenih romantikov Sergeja Rahmaninova. Globina in strast njegove glasbe sta ga motivirala, da je posegel v srž posameznikove - plesalčeve izrazne notranjosti in jo preoblikoval v natančne oblike, intenzivne allegre in strastne adagie. V resnici pa ga je tako kot vselej tudi tu najbolj navdihovala LJUBEZEN.
Zato se ne gre čuditi, da je Ivo van Zwieten ob svetovni premieri koreografske miniature, ki mu je privrela naravnost iz srca, povsem očaral ljubljansko občinstvo in kritiko: "/.../ Koreograf je plesalkam omogočil minimalne solistične bisere, zaradi katerih relativno kratka sekvenca ostaja v spominu kot češnja na sicer bogati torti plesnih domislic." (Klavdija Zupan, Delo)
Balet Pet tangov (Five Tangos) svetovno uveljavljenega koreografa Hansa van Manena, ki ga bo ljubljanski baletni ansambel ob spremljavi glasbene skupine Marko Hatlak & Funtango odplesal v drugem delu baletnega večera, pa je umetnikova po svetu največkrat izvedena mojstrovina, ki je v preteklosti povzročila kar manjšo plesno revolucijo. Leta 1977 si je koreograf na glasbo argentinskega mojstra tanga Astorja Piazzolle Pet tangov za bandoneon in spremljavo (Todo Buenos Aires, Mort, Vayamos Al Diablo, Resurreccion del Angel in Buenos Aires hora 0) privoščil prestop z visokih pet plesnih čevljev v klasične baletne copate ter ustvaril balet za 7 parov. Van Manena, ki skladbe doživlja kot pristne tange, je namreč navdihnil izziv, da španske prvine omenjene glasbe združi s plesom na konicah prstov. Hotel je pokazati, da je tango v resnici plesna oblika, ki jo je moč primerjati tudi z valčkom. Nikakor pa ni skušal interpretirati skladb, marveč se je raje prepustil presenetljivemu ritmu in ČUSTVOM, ki jih ta nenavadna glasba prikliče na plan. Ta pa so se ob ljubljanski premieri svetovno znanega baleta zasidrala tudi v srca znova navdušenega ljubljanskega občinstva in kritike: "/.../ Tango v sebi nosi obljubo strasti, namig erotike, dražljaj čutnosti. Neposredna čutnost temperamentnega argentinskega plesa se v baletni izvedbi spremeni v skoraj hrepenenjsko, nedosežno in eterično." (Klavdija Zupan, Delo)
Kar zadeva priljubljeno glasbeno skupino Funtango, se njeno poslanstvo še najlepše zrcali kar v besedah njene gonilne sile Marka Hatlaka, ki pravi: "Ne trudimo se igrati tanga na najbolj avtentičen način, saj nismo iz Argentine in bi bil to bolj njegov ponaredek. Pokažemo pa, kako ga čutimo po svoje in na tem hočemo graditi svojo razpoznavnost. Svoboda skozi jazz, to je tango nuevo."
Nedvomno gre levji delež uspeha baletnega večera, ki je postal že skorajda "blagovna znamka" ljubljanskega baletnega ansambla, pripisati tudi kakovosti njegovih plesalcev. "Že dolgo nismo videli tako usklajene in po plesnih zmožnostih izenačene plesne zasedbe," je ob premieri pripomnila kritika in imela v mislih plesne kreacije Bojane Nenadović Otrin, Rite Pollacchi, Sanje Nešković Peršin, Regine Križaj, Georgete Capraroiu, Petra Đorčevskega, Lukasa Zuschlaga, Josepha Bunna, Lucasa Jerkandra, Alexandruja Barbuja in drugih.
Vsekakor še en razlog več, zakaj baletnega večera Tango za Rahmaninova nikakor ne gre zamuditi!
Dodatne informacije: press@balet.si; www.balet.si
Nakup vstopnic: Informacijsko središče in blagajna SNG Opera in balet Ljubljana, T. 01 241 17 66,
Cankarjev dom, Informacijsko središče in prodaja vstopnic, T: 01 241 72 99, spletna prodaja: www.mojekarte.si
Cena vstopnic: od 15 do 22 €