Oratorijski koncert Sng opera in balet Ljubljana v filharmoniji

Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana prijazno vabijo ljubitelje sakralne glasbe v Kozinovo dvorano Slovenske filharmonije, kjer bodo 24. in 25. marca 2010 ob 19.30 izvedli Stabat Mater Gioacchina Rossinija ter Mašo v C-duru, KV 317 (Mašo ob kronanju) Wolfganga Amadeusa Mozarta

V prvem delu večera bodo nastopili solisti SNG Opera in balet Ljubljana

Urška Žižek (sopran), Elena Dobravec (alt), Dejan Vrbančič (tenor) ter Juan Vasle (bas). V drugem delu pa Mirjam Tola (sopran), Mirjam Kalin (alt), Matej Vovk (tenor), Saša Čano (bas).

Zbor je za to priložnost pripravila Željka Ulčnik Remic (na fotografiji), orkestru pa bo dirigiral maestro Marko Gašperšič.

Gioacchino Rossini (Pesaro, 1792 - Pariz, Passy, 1868) je prvo različico oratorija Stabat Mater, ki mu ga je naročil ugledni madridski klerik Fernandez Varela, napisal leta 1832, a ker je bil bolan, je del glasbe napisal skladatelj Giovanni Tadolini. To inačico so izvedli na véliki petek 1823 v Madridu. Rossini je delo povsem dokončal devet let pozneje. V tej obliki so Stabat Mater z velikim uspehom izvedli 17. marca 1842 v Parizu pod dirigentskim vodstvom Gaetana Donizettija. Srednjeveško sekvenco o božji Materi, ki stoji pod križem svojega Sina, je Rossini oblikoval - povsem v nasprotju z izročilom - v svojem značilnem opernem slogu. A kljub temu nas povsem prevzame preprosta čustvena prepričljivost skladateljevega izraza.*

Wolfgang Amadeus Mozart (Salzburg, 1756 - Dunaj, 1791) je Mašo v C-duru napisal spomladi leta 1779. Ime Maša ob kronanju se je pojavilo šele sredi 19. stoletja, verjetno pa se nanaša na proslavljanje obletnice kronanja čudodelne slike Matere božje v božjepotni cerkvi Maria Plain pri Salzburgu, za katero naj bi bila napisana. Mogoče pa je, da so mašo pozneje izvajali tudi ob kronanju katerega od avstrijskih cesarjev.

Svečan značaj daje maši s štirimi solisti in štiriglasnim zborom predvsem orkestrska zasedba, ki poleg godal in orgel obsega še oboi, fagota, trobenti, tri trombone in timpane. Orkestrski stavek tako ponekod dobiva že čisto simfonični značaj. Drugod pa se spet pojavlja pevska linija, značilna za skladateljevo operno ustvarjalnost tedanjega obdobja.*

(* Povzeto po besedilu za koncertni list, ki ga je pripravil Kristijan Ukmar.)

Kot smo že napisali v uvodu, bo v Slovenski filharmoniji orkestru SNG Opera in balet Ljubljana dirigiral Marko Gašperšič. Ob tokratnem srečanju z Rossinijem in Mozartom dirigent poudarja: "Stabat Mater srednjeveška himna, združena z že mnogokrat uporabljeno in za mojstra Rossinija značilno glasbeno govorico, ki zaživi v pretresljivi podobi trpljenja, sega globoko v notranjost in vzbuja občudovanje skladateljeve ustvarjalnosti. /.../ In ker so," kot pravi maestro, "Rossiniju nadeli vzdevek 'italijanski Mozart', bo v drugem delu zazvenela še Mozartova Maša ob kronanju, v kateri se Mozart dotakne čiste radosti in svetlobe ter nas iz tragičnih občutij vodi v novo upanje."

Vodja zbora SNG Opera in balet Ljubljana Željka Ulčnik Remic pa opozarja, da tokrat v Rossinijevem delu Stabat Mater "nastopa operni zbor v vlogi množice ljudi, ki se zgrinja na goro Kalvarijo in sočustvuje z Marijo". Poseben izziv naj bi zanj predstavljala stavka Eia mater fons amoris in Quando corpus morietur, ki se pojeta a cappella − brez instrumentalne spremljave. V zadnjem stavku In sempiterna saecula, amen se zbor odlikuje s petjem polifone skladbe, fuge. Po mnenju vodje našega opernega zbora tovrstno petje ni opernega značaja, za operni zbor pa pomeni samopotrditev, da je sposoben izvajati poleg opernih del tudi koncertna dela, kot so maše, oratoriji, kantate in drugo. Z Mozartovo Mašo ob kronanju naj bi zbor sledil izvajalski praksi tedanjega časa. "V vseh mašnih stavkih se prepleta petje zbora s solisti − z igrivimi in hkrati zapletenimi metrumi, ritmi in melodičnimi motivi," dodaja Ulčnik Remiceva.

V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije se nam torej ponovno obeta izjemno glasbeno in umetniško doživetje, ki ga prav gotovo ne gre zamuditi.

Več o delu na www.opera.si

Prodaja vstopnic: blagajna SNG Opera in balet Ljubljana, odprto ob delavnikih med 10. in 17. uro, prek spleta www.mojekarte.si in uro pred koncertom v Slovenski filharmoniji.

Cene vstopnic: 15 in 12 EUR.

Ob Materinskem dnevu, 25. marca 2010, ponujamo pri nakupu vstopnic materam in ženam poseben popust v višini 5 EUR.