Izjava za javnost: okrogla miza "Varne hiše - ne bodi jih treba?"

Ljubljana, 19. 4. 2010

Izjava za javnost: okrogla miza "Varne hiše - ne bodi jih treba?"

V četrtek, 15. 4. 2010, je Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja v pohištvenem salonu Slovenijales Bivanje Ljubljana izvedlo okroglo mizo z naslovom "Varne hiše - ne bodi jih treba?"

Gostje okrogle mize, Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), Tanja Hodnik z Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL), Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Slovenije, Tanja Hrovat Svetičič, vodja programa varne hiše pri Društvu za nenasilno komunikacijo in Vesna Ignatov, sodelavka Društva SOS telefon, so predstavile trenutno stanje na področju delovanja programov varnih hiš v Sloveniji. Okroglo mizo je vodila sodelavka Društva SOS telefon, Špela Veselič, sodelovanje med Društvom SOS telefon in družbo Slovenijales bivanje d. o. o. pa je s poudarkom na pomenu družbene odgovornosti podjetij predstavila Anita Drev, direktorica strateškega trženja in odnosov z javnostmi iz Slovenijales d. d.

Društvo SOS telefon že drugo leto aktivno sodeluje z družbo Slovenijales bivanje d. o. o., ki je v preteklem letu z doniranim pohištvom delno opremilo varno hišo, prilagojeno uporabnicam in uporabnikom z gibalno oviranostjo. Sodelovanje se v letošnjem letu nadaljuje z donacijo finančnih sredstev, ki jih bo Društvo SOS telefon uporabilo za nakup dotrajanega pohištva v eni od dveh varnih hiš.

Kot predstavnica enega večjih sofinancerjev programov na področju nasilja nad ženskami in nad otroki, je Marjeta Ferlan Istinič z MDDSZ osvetlila razvoj sodelovanja med nevladnimi organizacijami in MDDSZ v zadnjih 10 letih, ki je pripeljalo do razširitve nastanitvenih kapacitet za ženske in otroke - žrtve nasilja v današnjem obsegu: 15 varnih hiš, 3 krizni centri za ženske in otroke - žrtve nasilja, 8 kriznih centrov za otroke, ki doživljajo nasilje ter 9 materinskih domov. MDDSZ v letu 2010 za te programe namenja 1,5 milijona EUR.

Predstavnica MOL, Tanja Hodnik, je pojasnila, da MOL za programe, ki delujejo na področju nasilja nad ženskami in otroki, v letu 2010 namenja 633.000 EUR. Danes v MOL delujejo 4 varne hiše, 1 varna hiša za uporabnice nedovoljenih drog, ki hkrati doživljajo nasilje, ena varna hiša za žrtve trgovine z ljudmi ter 1 krizni center za ženske in otroke - žrtve nasilja.

Glede na to, da so se v javnosti pred časom pojavila vprašanja glede nadzora nad proračunskimi sredstvi, namenjenimi socialnovarstvenim programom, ki delujejo na področju nasilja nad ženskami in otroki, sta predstavnici MDDSZ in MOL pojasnili, da je nadzor reden in sistematičen, v primeru pa, da zaznajo nepravilnosti pri namenski porabi sredstev, se vključi revizorska služba.

Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Slovenije, je pojasnila, da ima tudi Mestna občina Celje izjemen posluh za podporo programom varnih hiš. Ugotovila je, da je v lokalnih skupnostih v primerjavi s preteklimi leti, vedno več posluha za podporo tovrstnim programom, čeprav bi bilo potrebno sodelovanje glede financiranja še okrepiti.

Predstavnica Društva za nenasilno komunikacijo, Tanja Hrovat Svetičič, je spregovorila o grožnji glede morebitne izdaje lokacij dveh varnih hiš, ki delujeta v okviru njihovega društva. Pojasnila je, da bi v primeru, če bi moški, ki je grozil z javno objavo obeh naslovov, to dejansko storil, povzročil neposredno ogroženost vseh uporabnic, kar bi pomenilo nujnost takojšnje preselitve vseh uporabnic in uporabnikov. Hkrati grožnja predstavlja hud pritisk na žrtve nasilja, ki prebivajo v varnih hišah, saj živijo v nenehnem strahu, da bo do objave naslovov vendarle prišlo. Tanja Hrovat Svetičič zato meni, da je potrebno sistemsko pristopiti k reševanju tega problema in vključiti vse pristojne institucije in organizacije, ki imajo možnost vplivanja na tak dogodek.

Ena od ugotovitev okrogle mize je bila, da je potrebno podpreti razvoj novih programov na področju pomoči žrtvam nasilja, saj varne hiše predstavljajo ustrezno rešitev le za manjši odstotek žensk in otrok. S svojimi izjemno omejujočimi pravili so namreč zelo toga ustanova, ki je resnično zadnja možnost za rešitev iz nasilja, ki se dogaja v družini.

Tako je Vesna Ignatov, dolgoletna strokovna sodelavka Društva SOS telefon pojasnila, da je prihod v varno hišo velika sprememba v življenju žensk in otrok. Varna hiša nikakor ni samo streha nad glavo, kot menijo nekateri. V času bivanja gredo ženske in njihovi otroci skozi poglobljen proces vpogleda vase, v svoja prepričanja in življenjske vzorce, kar nekatere uporabnice zmorejo, druge žal (še) ne. Informacijo, da varna hiša ni namenjena reševanju stanovanjskega problema, dobijo ženske že na uvodnem razgovoru, torej pred sprejemom v varno hišo. Na ta način se omeji možnost zlorabe te oblike pomoči, je še pojasnila Vesna Ignatov.

Kot so ugotavljale prisotne na okrogli mizi, je potrebno v prihodnje razmišljati tudi o ponovnem zagonu aktivizma nevladnih organizacij, ki delujejo na področju nasilja nad ženskami in otroki, iz katerega so pravzaprav pred dvajsetimi leti pričele z delovanjem. Prav tako so spregovorile o morebitnem izgubljanju avtonomije zaradi vedno večje odvisnosti od financerjev, kar po eni strani zagotavlja stabilnost programov, po drugi pa lahko povzroči odmik od bistva nevladnega sektorja. Gostje so ugotovile, da tudi v prihodnosti ni pričakovati, da bi bile nevladne organizacije v celoti financirane s strani države, ter poudarile prednosti, ki jih imajo programi nevladnih organizacij zaradi možnosti hitrega prilagajanja in individualiziranega pristopa do uporabnic in uporabnikov. Vizija delovanja nevladnih organizacij bi po besedah prisotnih na okrogli mizi morala biti v poglabljanju nevladniškega vidika dela, hkrati pa se bo potrebno poglobiti v nadgrajevanje obstoječih programov z vidika reševanja stanovanjskega problema, ki je po preteku možnosti bivanja v varni hiši vedno bolj pereč, ter možnosti zaposlovanja za žrtve nasilja, saj je ekonomska odvisnost ena temeljnih ovir za rešitev iz nasilja.

Ugotovitev okrogle mize je bila tudi, da je potrebno razvijati delo s povzročitelji nasilja in sistemsko pristopiti k področju preventive, saj je širša javnost še vedno precej neozaveščena glede prepoznavanja in ravnanja ob zaznavi nasilja v družini.

Društvo SOS telefon

Maja Plaz, predsednica