Vabilo na tiskovno konferenco pred premiero krstne izvedbe dramske pesnitve Iva Svetine o pesniku Hölderlinu v režiji Silvana Omerzuja
Spoštovani!
V imenu Slovenskega mladinskega gledališča, Lutkovnega gledališča Ljubljana in Umetniškega društva Konj vas vabim, da se nam jutri, 3. novembra, ob 10.00 pridružite v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča na tiskovni konferenci pred premiero STOLPA, krstne izvedbe dramske pesnitve Iva Svetine o pesniku Hölderlinu, v režiji Silvana Omerzuja.
Igralci vam bodo najprej prikazali prizor iz predstave, nato pa bo sledil pogovor z avtorjem besedila Ivom Svetino,režiserjem Silvanom Omerzujem, igralci in drugimi ustvarjalci. Pogovora, ki ga bo vodil dr. Tomaž Toporišč, se bodo udeležili tudi predstavniki Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Na fotografiji Primoža Lukežiča: Robert Prebil, Nataša Tič Ralijan, Matija Vastl
STOLP
Režija Silvan Omerzu
Koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana, Umetniško društvo KONJ
Igrajo: Matija Vastl, Nataša Tič Ralijan, Draga Potočnjak, Sandi Pavlin, Robert Prebil, Maja Kunšič, Marko Velkavrh, Iztok Lužar
KRSTNA IZVEDBA
PREMIERA: nedelja, 6. november 2011, ob 19.30, Slovensko mladinsko gledališče, Vilharjeva 11
PONOVITVE: 9., 10., 11. in 13. november 2011
Nekaj več o predstavi:
STOLP
Krstna izvedba dramske pesnitve Iva Svetine o pesniku Hölderlinu v režiji Silvana Omerzuja
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v nedeljo, 6. novembra 2011, krstno uprizorjen StolpIva Svetine. Dramatiku Svetini in režiserju Silvanu Omerzuju je v navdih življenje in ustvarjanje Friedricha Hölderlina (1770-1843), ki poleg Goetheja, Schillerja in Kleista velja za najpomembnejšega pesnika v obdobju nemške klasike.
"In tu sem že pri Hölderlinu! Njegova usoda je paradigmatična usoda poezije, pesnjenja, pesnikov. Njegova duševna bolezen je samo skrajni odraz razpetosti med mitom in zgodovino. In zato je tudi 'obseden', opit z Grčijo, tako s staro Grčijo, Pindarjem, Sofoklom, z Ojdipom in Antigono kot z grškim bojem za osvoboditev izpod Turkov. Hkrati pa sliši grmenje topov in čuti ognje francoske revolucije. Sam torej ne delam - ko pesnim - nič drugega, kot da ponavljam Hölderlinovo držo. Pri tem pa zaupam svojemu razumu, da se ne bo skril sam vase, me potegnil vase in se zaprl kot školjka v bolečini norosti," pravi dramatik Ivo Svetina, ki je Stolp ustvaril na pobudo Slovenskega mladinskega gledališča. Ivo Svetina je s SMG sicer tesno povezan, saj je bil v 80-ih dramaturg in umetniški vodja tega gledališča, v katerem je Tomaž Pandur po njegovi drami leta 1989 uprizoril Šeherezado, predstavo svetovnega ugleda in slovesa.
| Friedrich Hölderlin | Susette Gontard | Nataša Tič Ralijan, Matija Vastl in Robert Prebil v Stolpu |
"V pretekli sezoni smo se ukvarjali z lepoto in grozo umetniškega ustvarjanja, v novi pa je v ospredju misel o (ne)zmožnosti revolucije, nasilju, terorizmu, družbeni preobrazbi. Kot nekakšen miselni most obe sezoni povezuje Stolp, drama o pesniku Hölderlinu. Ustvarjal je v času, ki sta ga zaznamovala poraz francoske revolucije in začetek boja za človekove pravice," je zapisala Uršula Cetinski, umetniški vodja in direktorica SMG. "Svetina je z dramsko pesnitvijo Stolp posegel v dve zgodovinski kulturni formaciji, antično Grčijo in njeno mitologijo na eni ter dobo romantike in njeno privilegirano zvrst, poezijo, na drugi strani. Hkrati pa se v tem prepletu preteklosti predvsem skozi pesnikove tehnopoetske intervencije ogleduje sedanjost," ugotavlja Tomaž Toporišič, dramaturg SMG.
Hölderlin je ustvaril liriko, v kateri sta lepota jezika in muzikalni ritem postala eno, pisal je himne v rimah, pesnil je v antičnih verznih oblikah, kasneje (pod vplivom duševne bolezni) pa elegije in epigrafe v svobodnih ritmih. Zanimale so ga podobne teme kot Goetheja, in sicer narava, ljubezen, determiniranost posameznika, božje sile, predvsem pa čustva. Še dolgo po smrti je veljal samo za posnemovalca Schillerja, 19. stoletje se ni menilo za njegova dela in znova so ga odkrili na pragu 20. stoletja, ko je močno vplival na pesnike nemške klasične moderne, von Hofmannsthala, Werfla, Trakla, dostojnega naslednika pa je dobil šele v elegijah Rilkeja.
Očeta, samostanskega oskrbnika, je izgubil že pri dveh letih, nekaj let za tem tudi očima; zaradi materine želje, da bi postal duhovnik, je najprej obiskoval latinsko in samostanske šole. Kasneje je na univerzi v Tübingenu spoznal Hegla in Schellinga in prijateljevanje z njima ga je močno zaznamovalo. Zaradi denarne stiske je študij opustil in Schiller ga je za domačega učitelja priporočil pesnici Charlotte von Kalb, pri kateri je službo izgubil zaradi razmerja z njeno družabnico Wilhelmine Kirms. V Jeni je nadaljeval študij teologije in tam je spoznal Goetheja. Nato je bil domači učitelj pri bankirju Gontardu v Frankfurtu, kjer je vzbrstela (menda platonična) ljubezen do Gontardove žene Susette, ki mu je bila navdih za Diotimo v pisemskem romanu Hiperion ali Puščavnik v Grčiji. Zaradi tega razmerja je bil prisiljen zapustiti dom Gontardovih in od leta 1798 do 1800 je živel pri prijatelju Isaaku von Sinclairju v Hamburgu. V tem času je napisal dramo Empedoklova smrt. Leta 1802 ga je pretresla novica o smrti Susette Gontard, ki je umrla za rdečkami. Njegova hipohondrija se je stopnjevala v prve znake duševne bolezni, zato je zanj skrbela mati, duševna bolezen pa je spet resno izbruhnila leta 1806, zaradi česar so ga odpeljali na kliniko v Tübingenu, ki jo je vodil dr. Ferdinand Authenrieth, izumitelj maske, ki je preprečevala krike duševno bolnih. Odpustili so ga kot neozdravljivo duševno bolnega in mu napovedali še tri leta življenja. Tedaj mu je bilo sedemintrideset let. Od leta 1807 do konca življenja, kar šestintrideset let, je zanj skrbela družina mizarja Ernsta Zimmerja, njegovega občudovalca. Vsa ta dolga leta je preživel v sobi v stolpu, ki mu danes pravijo "Hölderlinov stolp", ob reki Neckar. Sam in v svojem svetu je dolge ure igral na klavir in flavto.
Stolp je tretja režija Silvana Omerzuja v Slovenskem mladinskem gledališču. V SMG je ustvaril večkrat nagrajeni predstavi, in sicer Kleista (2006) ter Hišo Marije Pomočnice Ivana Cankarja (2008). V Stolpu, ki je koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, Umetniškega društva KONJ in Lutkovnega gledališča Ljubljana, se z igralci, (senčnimi) lutkami, maskami in avtomati skuša približati tistemu posebnemu stanju pesnikov, ki ga je že Platon poimenoval pesniška blaznost (manía), brez katere pesnjenje sploh ni mogoče, in o katerem pričajo številni "prekleti pesniki", ki so svoje življenje in ustvarjanje doživljali na tanki meji med razumom in norostjo, med resničnostjo in utopijo ... "V Omerzujevi domišljiji, ki jo uprizarja v risbah, scenografijah in na odru, se prepletajo liki, ki so vsi hkrati žive postave in lutke, telesa in duše, prebivalci tostranstva in onostranstva, dobri in zli. S svojo pojavo in vedenjem odsevajo človekovo drugo, tisto raven slehernika, ki s področij nezavednega, želja, frustracij in pulzij, uravnava njegovo bivanje in dejanja v svetu, ki ga imamo za resničnega," je zapisal Jure Mikuž.
Avtor dramske pesnitve: Ivo Svetina; režija, scenografija, kostumografija, oblikovanje lutk: Silvan Omerzu; dramaturgija: Olga Kacjan; glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar; lektorica: Mateja Dermelj; izdelava lutk: Silvan Omerzu, Žiga Lebar; nastopajo: Matija Vastl, Nataša Tič Ralijan k. g., Robert Prebil, Draga Potočnjak, Sandi Pavlin k. g., Marko Velkavrh, Maja Kunšič, Iztok Lužar
Predstava je koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, Lutkovnega gledališča Ljubljana in Umetniškega društva KONJ.
Na voljo sem vam tudi za dodatne informacije.
Lep pozdrav.
Tadeja
Tadeja Pungerčar,
vodja marketinga in odnosov z javnostmi
+ 386 (0)51 360 400