Ljubezen Kapital, Opera upora

Ljubezen kapital libretista Vinka Möderndorferja in skladatelja Janija Goloba je opera z nenavadnim naslovom, ki je hkrati zelo zgovoren. V njem sta nedvoumno zapisana oba temeljna pojma opernega dogajanja, ki sta postavljena v na prvi pogled nerešljivo, tragično situacijo: srečata se namreč dve nezdružljivi kategoriji našega časa, surova sedanjost kapital(izm)a - v operi jo zastopa kapitalist Gruden - in pa večna romantična ljubezen, pravzaprav ljubezenski trikotnik med delavcem Jernejem, študentko Nino in Grudnom. Situacija pa ni brezizhodna. Razporeditev moči v operi je sicer jasna, a kapital kljub vsemu ne pomeni absolutne, neizbežne usode. Pravzaprav na to opera ne pristaja. Ni kapitalizma brez upora, je rečeno v etičnem (in družbenopolitičnem) programskem imperativu opere. Kapital nosi lastno izničenje skozi upor že v svoji naravi. Iz konflikta se rodi utopična sinteza: ljubezen je največji kapital in edini pravi možni nosilec upora. Oster, bojevit konflikt med ljubeznijo in kapitalom je značilnost celotne opere: uprizorjena je v močnih kontrastih, z razločnim slikanjem in polariziranjem zastopnikov različnih vrednot in interesov, in je tudi sredstvo, ki naslavlja predvsem gledalca z njegovo sposobnostjo razumskega in čustvenega odločanja.

Ob domala antični asociativnosti prinaša opera pred gledalca in poslušalca tudi nekaj domač(n)ega, ljudskega, tradicionalno slovenskega. Osnovni model za to lahko najdemo pri Ivanu Cankarju v motivu doline šentflorjanske ter v dramah Hlapci in Kralj na Betajnovi, satiri Za narodov blagor, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ipd. Tudi nekaj drugih motivov nam v operi zazveni domače, najsi gre za tradicionalne ali povsem sodobne, kot so na primer fraze, ki se nam zdijo znane iz sodobnih političnih dogajanj v Sloveniji. Ljubezen kapital na ta način učinkovito povezuje nekdanje s sodobnim, literaturo z življenjem, naše s splošnim, in to v žanrskem okviru socialne opere s poudarjeno dramo romantične ljubezni, hkrati pa je to tudi neke vrste antiopera, saj sistematično spodkopava pričakovanja gledalcev. Mestoma se zaostri v žanr kriminalne drame, elementi ljudske igre se v njej prepletajo s prizori visoke tragedije, aktualistični poudarki se iztečejo v univerzalna zgodovinska spoznanja ... Ta se na prvi pogled zdijo res utopična, vendar je punt delavcev na koncu slišati nenavadno znano in domače: Ljubezen kapital je silovit, povsem "neoperni" poziv k dejanju, k uporu, ki je mogoč, je nespodbitno dejstvo tega (našega) sveta in mora postati celo horizont našega delovanja: Ljubezen kapital je opera upora, ki trka na naša vrata.

Blaž Lukan, dramaturg

JANI GOLOB

Skladatelj Jani Golob se je rodil v Ljubljani leta 1948, kjer se je šolal in 1971. na Akademiji za glasbo diplomiral iz violine ter 1977. kompozicije. Za diplomsko delo z naslovom Concertino za orkester je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Leta 1978 je napisal prvo od štirih slovenskih ljudskih pesmi za godala (Sv. Sintilawdič), ki je bila nagrajena na mednarodnem festivalu v Bratislavi, leta 1980 pa so bile Štiri slovenske ljudske pesmi prvič koncertno izvedene. Sledilo je mnogo izvedb po vsem svetu (20 v ZDA itd). Leta 1983 je bil za to delo nagrajen z Župančičevo nagrado. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za Koncert za violino in orkester. Jani Golob je redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Njegov opus obsega štiri balete, tri opere, tri koncerte, komorna dela in filmsko glasbo.

VINKO MÖDERNDORFER

Libretist in režiser Vinko Möderndorfer je po študiju gledališke režije na ljubljanski AGRFT (diplomska predstava Snubač A. P. Čehova) začel režirati v vseh slovenskih gledališčih, v katerih je do danes podpisal več kot sto dramskih, opernih in lutkovnih režij. Piše drame, prozo in pesmi (tudi za otroke), TV scenarije, radijske igre za otroke in odrasle. Objavil je več kot trideset knjig romanov, poezije, dramskih besedil in zbirk novel. Za prozno zbirko Nekatere ljubezni je leta 2000 prejel nagrado Prešernovega sklada. Za svoje ustvarjalno delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikovo nagrado za režijo predstave Potujoče gledališče Šopalovič (1986), Župančičevo nagrado mesta Ljubljane za zbirko novel Krog male smrti (1994), nagrado za najboljšo komedijo - Štirje letni časi - na Borštnikovem srečanju (1995), več nagrad za žlahtno komedijsko pero in Grumovih nagrad za dramska besedila na Tednu Slovenske drame. Njegov celovečerni film Predmestje je na mednarodnih festivalih požel velik uspeh. Revija Variety ga je proglasila za enega od desetih najboljših evropskih filmov leta 2005. Na festivalu v Benetkah je bil prikazan njegov drugi celovečerni film Pokrajina št. 2. Režiser Vinko Möderndorfer od leta 1992 sodeluje tudi z ljubljansko Opero SNG, kjer je pripravil uprizoritve: Golobovo Krpanovo kobilo (1992), Verdijevega Falstaffa (1993), Šivičevo Cortesovo vrnitev (1996), Kozinov Ekvinokcij (1998), Golobovo Medejo (2000), za katero je napisal tudi libreto, Ivana Susanina Mihaila Glinke (2000), Donizettijevega Don Pasquala (2001), Lehárjevo Veselo vdovo (2002 in 2008), Kleopatro Danila Švare (2002) in Brata Alojza Ajdiča (2005).