Pojasnilo občine Grosuplje glede dokončne ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča RS

Pojasnilo Občine Grosuplje glede dokončne ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije o pravilnosti poslovanja občine v letih 2000 in 2001, številka: 1215-2/2002, ki smo ga prejeli, dne 23.05.2002.

Necelovito in poenostavljeno poročanje o ugotovitvah Revizijskega poročila Računskega sodišča v javnih medijih je v javnosti povzročilo napačno predstavo o dejanskem stanju in s tem povzročilo moralno škodo županu in delavcem občinske uprave. V želji po korektnem informiranju, vam pošiljamo dodatno obrazložitev za vse tri navedene nepravilnosti.

Izdano mnenje Računskega sodišča RS je strokovno in korektno in se z njim v celoti strinjamo. Dokončno mnenje se nanaša zgolj na (tri) neusklajene ťformalneŤ nepravilnosti, ki smo jih Računskemu sodišču pisno obrazložili in tekom revizije tudi uskladili. Te obrazložitve je Računsko sodišče v celoti sprejelo, kar je razvidno iz teksta zaključka poročila na strani 16, pod poglavjem III. MNENJE / Odzivno poročilo: ťOdzivno poročilo ni potrebno, ker je občina že med revizijo sprejela ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri odhodkih za delo in pri investicijah ter vzpostavila notranje kontrole na področju izvajanja in spremljanja investicijŤ.

Niso zahtevana nikakršna vračanja spornih izplačil ali druge sankcije.

POVZETEK UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTI IN OBRAZLOŽITVE:

Ugotovitve Računskega sodišča:

1. Občina je v revidiranem obdobju osmim delavcem določila in izplačala previsoke osnovne plače v skupni višini 3.147 tisoč tolarjev in dodatke strokovno tehničnim delavcem v višini 1.158 tisoč tolarjev ter višjim upravnim delavcem v skupni višini 1.642 tisoč tolarjev.

2. Občina je v letu 2000 plačala izvedbo investicije ťGradnja šole BrinjeŤ v višini 8.173 tisoč tolarjev na podlagi potrjenih gradbenih situacij, ne da bi z izvajalcem predhodno sklenila aneks k osnovni pogodbi v tej višini.

3. Javni naročili dodatne opreme in montaže pri investiciji ťNotranje opreme v novi šoli BrinjeŤ sta bili oddani brez zbiranja ponudbe v skupni višini 8.592 tisoč tolarjev.

Obrazložitve:

V občini niso bila nikakršna sredstva izplačana preveč ali nenamensko.

Ugotovljene nepravilnosti pri izplačilu plač in prejemkov so bile posledica neusklajene sistematizacije delovnih mest. Nepravilnosti s področja investicij, se nanašajo samo na plačevanje dokončanja izgradnje OŠ Brinje. Podpis pogodbe in izgradnja se je začela že v prejšnjem mandatu, leta 1997-1998. Ob realizaciji, v letu 2000 in 2001, se je pokazalo veliko težav, ki so izhajale iz pomanjkljivo pripravljene osnovne pogodbe in slabo ali neizdelanih gradbeno izvedbenih dokumentov.

- Previsoke plače po pravilno obračunani sistematizaciji ni imel in nima v občini nihče.

- Samo izplačilo in višina izplačila obveznosti v višini 8.137 tisoč tolarjev pri izvedbi investicije OŠ Brinje za Računsko sodišče nista bila sporna.

- Samo izplačilo in višina izplačila obveznosti v skupni višini 8.592 tisoč tolarjev pri plačilu dodatne opreme in montaže pri investiciji Notranje opreme, za Računsko sodišče nista bila sporna.

Dodatne obrazložitve:

1. Plače:

Pri plačah delavcev občinske uprave, v skupni višini 3.147 tisoč tolarjev ni šlo za previsoka izplačila, temveč za neusklajeno sistematizacijo. Le-ta je za večino zaposlenih določala VII. stopnjo strokovne izobrazbe in temu usklajen osnovni količnik. Zaposleni, ki so ob reviziji imeli le VI. stopnjo strokovne izobrazbe (nekaj jih je tik pred diplomo), so dejansko imeli višji osnovni količnik, vendar pa brez možnosti napredovanja v višji plačilni razred (opomba: Po pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi, je možno napredovanje za 5 plačilnih razredov).

Ko smo tekom revizije uskladili sistematizacijo delovnih mest z dejansko stopnjo strokovne izobrazbe, se je nekaterim zaposlenim osnovni količnik sicer znižal, a po veljavni zakonodaji smo morali tem zaposlenim izpeljati vsa napredovanja v višji plačilni razred. To pa je imelo za posledico, da ima po reviziji več kot polovica zaposlenih višje končne količnike in s tem višje plače kot so jih imeli pred revizijo.

2. Gradnja osnovne šole Brinje:

Pri gradnji šole pa je šlo zgolj za različna pravna pogleda. Dilema je bila ali pri izplačilih spoštovati pogodbena ali zakonska določila.

Osnovno pogodbo za izgradnjo osnovne šole Brinje je z izvajalcem, firmo SCT podpisal že predhodni župan ob koncu leta 1997. V tej pogodbi je v 4. členu občina pristala na zavezujoče sporno določilo: ťOpravljena pogodbena dela bo izvajalec obračunaval po dejansko izvršenih količinah, evidentiranih v knjigi obračunskih izmer in zagotavlja fiksne cene do konca gradnje �....Ť.

Pooblaščeni zunanji nadzorni organ je tekom gradnje ugotovil nujnost vgradnje dodatnih materialov ter njihovo dejansko vgradnjo in cene tudi pisno potrdil v gradbenem dnevniku. Na podlagi tega so bili izvajalcu ti dodatno vgrajeni materiali plačani. Tudi za računsko sodišče ni bilo sporno, da so bili dodatni materiali �- vgrajeni in cene preverjene, a je menilo, da bi bilo bolje skleniti aneks k osnovni pogodbi.

Ob plačevanju se je bilo potrebno odločiti med pogodbeno obveznostjo ali zakonskim določilom (podpis aneksa). V izogib nadaljnjim zapletom pri gradnji in v duhu dobrega gospodarja se je župan odločil za izplačilo po pogodbeni obveznosti (ki je iztožljiva), na kateri je izvajalec brezpogojno vztrajal.

3. Oprema osnovne šole Brinje:

Težave pri opremljanju z notranjo opremo v Osnovni šoli Brinje so nastale predvsem zaradi slabih projektnih popisov notranje opreme in posebnosti gradnje objekta. Notranje poševne stene so pri montaži zahtevale veliko dodatnih del in sprememb na že dobavljeni tipski opremi. Zaradi zagotovitve nemotenega učnega procesa so bile nekatere spremembe zahtevane tudi s strani šole.

Računskemu sodišču smo pojasnili, da z dobaviteljem opreme ni tako enostavno prekiniti pogodbenega razmerja in za samo montažo in prilagoditve njegove opreme razpisati nov javni razpis. Vsak izbor drugega izvajalca za popravila, ťna njihovi že dobavljeni opremiŤ, bi lahko sprožil sodni spor in pod vprašaj postavili tudi začetek pouka v novem šolskem letu. Tak spor bi lahko dokončanje šole zavlekel za več mesecev ali let, pod vprašaj pa bi bila postavljena tudi pridobitev garancije na vgrajeno opremo.

Zaključek:

Končno revizijsko poročilo Računskega sodišča v treh točkah izraža opažene nepravilnosti. Te nepravilnosti v nobenem pogledu niso vplivale na kakršnokoli oškodovanje družbenega premoženja in nedovoljene uporabe javnih finančnih sredstev. So predvsem odraz težav in dilem, ki jih imajo vse občine, predvsem zaradi nedorečene in neživljenske (delno neizvedljive) zakonske regulative na področju lokalne samouprave in javnih financ. V teh spornih primerih sem se moral kot odgovorna oseba odločati po svoji vesti in kot dober gospodar.

Župan

Janez Lesjak