Odprto pismo slovenskih rejcev prašičev vladi in poslancem Republike Slovenije
Spoštovani g. predsednik vlade RS, dr. JANEZ DRNOVŠEK, cenjeni ministri
Spoštovani g. predsednik državnega zbora RS, BORUT PAHOR, cenjeni poslanci
Ljubljana, 23.avgusta 2002
Slovenski rejci prašičev, združeni v Gospodarsko interesno združenje Prašičereja Slovenije, se zelo dobro zavedamo nujnosti prilagoditve naše dejavnosti na poslovanje v okolju odprtega evropskega trga, tudi na področju kmetijstva. V zadnjih letih hitimo s tehnološkim prilagajanjem domačih rej in s strukturnimi spremembami, da bi se čim bolje prilagodili ostalim evropskim rejam. Enako skušamo prilagoditi tudi našo organiziranost in produktivnost, merjeno tako s tehnološkimi kot tudi s kadrovskimi merili. Smo branža, ki ima dovolj potencialov za poslovanje v pogojih odprtega trga tako na področju proizvodnih kot tudi prodajnih parametrov kljub temu, da poslujemo v okolju, ki se od evropskega še vedno razlikuje po strukturnih neskladjih, višjih stroških strokovne infrastrukture, veterine in celo predelave živalskih odpadkov, poverjene monopolnemu izvajalcu.
Od vseh Vas, spoštovani kreatorji pogojev gospodarjenja v Republiki Sloveniji, ne pričakujemo brezpogojne zaščite, ampak le pravočasno in smotrno uravnoteženje ekonomskih ukrepov, ki vplivajo na naše poslovanje in socialno varnost. Ne želimo protekcionizma, le ureditev gospodarskega okolja na podoben način kot je to urejeno v drugih, čeprav kmetijsko bolj razvitih in urejenih evropskih državah.
Slovenski rejci prašičev smo v preteklem obdobju preživeli hudo ekonomsko krizo, od katere si še nismo opomogli. V letošnjem letu smo bili prisiljeni svoje razvojne načrte uresničevati v okoliščinah, ki nikoli niso dosegle uradne kalkulacijske cene Kmetijskega inštituta Slovenije in so se gibale v višini 90 do 110 odstotkov povprečne evropske cene, kar sicer omogoča preživetje, omejuje pa možnosti razvoja. In prav možnost razvoja je tisto, kar od države pričakujemo. Jasno je, da je prašičereja v EU sorazmerno slabo zaščitena, vendar pa si ne moremo zamišljati, kje dobiti denar za investicije v tehnološko usposobljenost in produktivnost, če se bo kumulativna odkupna cena gibala okoli 1,1 (248 SIT/kg žive teže). Takšen cenovni nivo nas sili, da se ekonomsko izčrpavamo v zaenkrat še nepotrebnem konkurenčnem boju z mnogo bolj razvito in usposobljeno zahodno konkurenco in imamo zato manj možnosti in časa za prilagajanje. Letošnje odkupne cene bi bile še bistveno nižje, če jih Kmetijsko ministrstvo februarja ne bi uravnotežilo s posebnimi carinskimi dajatvami na uvoz svinjskega mesa.
Panoge s področja predelave živil so deležne predpristopnih pomoči, obenem pa imajo tudi možnost prostega uvoza surovin po dumpinških cenah, ki jih ponujajo izvozniki mesa iz držav, kjer se od časa do časa pojavljajo tržni presežki. Tako je slovenski trg neprestrano pod pritiskom subvencioniranega mesa iz različnih držav. Pričakujemo, da nas država ne bo izpostavljala nelojalnim pritiskom tujih presežkov in dokler bo potrebno s posebnimi carinskimi dajatvami na uvoz svinjskega mesa nevtralizirala izvozne subvencije s katerimi druge države uravnavajo odkupne cene za svoje rejce.
Naj navedemo primer. Julija letos je Madžarska uvedla (preračunano iz forintov) 26,5 tolarjev izvoznih subvencij na kilogram žive teže svinjskega mesa, v začetku avgusta pa je to obliko spodbujanja domače vzreje povečala na 36,3 tolarjev za kilogram. Verjamemo, da vam ni treba posebej predstavljati prednosti, ki jih imajo živinorejci v tej poljedelsko visoko razviti državi pri nabavi krme, pa tudi v bolj liberalnem odnosu do uporabe nekaterih surovin, ki so pri nas prepovedane. Verjamemo tudi, da je resorno ministrstvo sposobno nemudoma odpraviti prenagljeno potezo, s katero je odpravilo posebne carinske dajatve na uvoz svinjskega mesa (UL RS 71/02), saj grozi, da bo ponovno razplamtela ekonomsko in razvojno krizo slovenskih rejcev prašičev. Ogroženi so ekonomika domače reje prašičev pa tudi tradicija, zaupanje v zdravo in bolj varno slovensko meso, ki smo jih mukoma ohranjali v preteklih desetletjih, ter še cela vrsta posrednih učinkov, ki jih ima slovenska prašičereja na nacionalno gospodarstvo in socialno varnost precejšnjega dela slovenskega prebivalstva.
V pričakovanju, da boste s svojim delovanjem tudi vi pripomogli k takojšnji odpravi dumpinškega uvoza svinjskega mesa in s tem zagotovili bolj stabilne ekonomske pogoje, da bo vstop v EU tudi za našo panogo čim manj boleč, ostajamo z dolžnim spoštovanjem!