17. november - mednarodni dan študentov

Mednarodni študentski svet je 17. november za mednarodni dan študentov razglasil v spomin na nacistično okupacijo praške univerze leta 1939 in na zaustavitev študentskih protestov. Ta dan simbolizira prizadevanje študentov za spoštovanje človekovih pravic in demokratično družbo ter njihov boj proti diskriminaciji.

Študijsko leto 2022/23

V prejšnjem študijskem letu je bilo v terciarno izobraževanje na 185 višješolskih in visokošolskih zavodih v Sloveniji vključenih 79.987 oseb. Od tega je bilo 57,7 % žensk in 75,0 % rednih študentov.

Kaj študirajo študentke in kaj študenti?

V celotnem terciarnem izobraževanju je študentk več kot študentov. Prevladujejo na vseh posameznih področjih izobraževanja, razen pri informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu.

Med 16.100 diplomanti 59 % žensk

· Višješolsko oz. visokošolsko izobraževanje v Sloveniji je v 2022 uspešno zaključilo:

· 16.111 diplomantk in diplomantov,

· 41 % moških,

· 59 % žensk,

· 68 % jih je pridobilo izobrazbo 1. stopnje*,

· 30 % izobrazbo 2. stopnje*,

· 3 % pa izobrazbo 3. stopnje*.

· 29,1 leta je bila povprečna starost ob zaključku višjega strokovnega izobraževanja,

· 27,0 leta pa ob zaključku visokošolskega izobraževanja.

* Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

Štipendijo prejemalo 28.200 študentov

V prejšnjem študijskem letu je bilo največ štipendistov med študenti visokošolskega univerzitetnega in strokovnega izobraževanja: 35 % oz. 30 %. Med študenti magistrskega izobraževanja jih je bilo 26 %, med višješolskimi študenti pa 8 %.

Državna štipendija je znašala povprečno 169 EUR, Zoisova pa 188 EUR na mesec.

Med doktorskimi študenti skoraj četrtina iz tujine

V študijskem letu 2022/23 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 8.499 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji narašča: v študijskem letu 2017/18 je znašal 4,5 %, v 2022/23 pa 10,6 %. Večina teh študentov je iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v 2022/23 jih je bilo med vsemi študenti iz tujine 54,8 %.

Več kot polovica (55 %) študentov s stalnim prebivališčem v tujini je bila v prejšnjem študijskem letu vpisana v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje. Četrtina vseh študentov iz tujine (ne glede na stopnjo izobraževanja, na kateri študirajo) je obiskovala študij s področja poslovnih in upravnih ved ter prava. Delež tujcev (1 %) je bil najmanjši med študenti programov s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Ali so študenti zadovoljni s svojim življenjem?

Prebivalci Slovenije so s svojim življenjem na splošno kar zadovoljni, študenti pa še nekoliko bolj. Lani je povprečna samoocena zadovoljstva študentov z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) znašala 8,0, na ravni celotne države pa 7,6. V primerjavi z letom prej se je zadovoljstvo na ravni celotne Slovenije znižalo za 0,1, med študenti pa za 0,2.