O-STA

Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) / Predčasna uradna razglasitev lavreatov in nominirancev 23. Lirikonfesta Velenje (2024)

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15

Velenjska knjižna fundacija pred začetkom 23. Lirikonfesta Velenje (11. do 13. junija 2024) - tridnevnega festivala liričnega in potopisnega občutja - razglaša letošnje lavreate "mednarodne Pretnarjeve nagrade", potopisne nagrade "krilata želva", prevajalske plakete "Lirikonov zlat" ter nominirance osrednje festivalne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti".

(Uradna razglasitev je sicer napovedana ob dnevu Primoža Trubarja; razen dobitnika/dobitnice osrednje festivalne nagrade "velenjica - čaša nesmrtnosti", ki bo znan/znana šele na festivalni Akademiji Poetična Slovenija).

Na slavnostni akademiji Poetična Slovenija v Velenju bodo podeljene tri vseslovenske literarne nagrade in ena plaketa: "velenjica - čaša nesmrtnosti 2024" za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (19. podelitev); mednarodna Pretnarjeva nagrada 2024 - s častnim naslovom "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" (21. podelitev); krilata želva 2024 za najboljši slovenski literarni potopis (knjižno objavljen v preteklem letu; 8. podelitev); festivalna plaketa Lirikonov zlát 2024 za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode (v obsegu 2 x 100 verzov dveh pesniških ustvarjalcev) novejše poezije za odrasle iz razpisno določenih evropskih jezikov v slovenščino (18. podelitev).

* * *

Lavreati Lirikonfesta Velenje 2024

dr. MIRAN KOŠUTA - mednarodna Pretnarjeva nagrada 2024 - častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" (21. podelitev);

MARJAN RAJŠP - krilata želva 2024 - literarna nagrada za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2023) (8. podelitev);

KLEMEN PISK ter skupaj ŠPELA SEVŠEK ŠRAMEL in MIHA KRAGELJ - Lirikonov zlát 2024 - literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle (18. podelitev);

sedmerica nominirancev/nominirank (po abecednem vrstnem redu): Cvetka Bevc, Marij Čuk, Borut Gombač, Aleš Jelenko, Matej Krajnc, Cvetka Lipuš, Anja Zag Golob - velenjica - čaša nesmrtnosti 2024 - literarna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (19. podelitev).

* * *

SEDMERICA OŽJE NOMINIRANIH PESNIKOV/PESNIC (po abecednem vrstnem redu):

Cvetka Bevc, Marij Čuk, Borut Gombač, Aleš Jelenko, Matej Krajnc, Cvetka Lipuš, Anja Zag Golob - velenjica - čaša nesmrtnosti 2024 - literarna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. (19. podelitev)

Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih treh letih z najmanj eno avtorsko predstavitvijo (v obsegu "sto slovenskih verzov") v festivalni antologiji Rp./Lirikon21 oz. s pesniškim branjem na Lirikonfestu. Sosvet za nagrado vrednoti tudi avtorjevo/avtoričino celovito osebnostno držo ter prepoznavnost v slovenski in/ali mednarodni kulturno-umetniški javnosti. - Nominacije za nagrado VČN so bienalne in dvoletne (aktualno 2024-2025).

Nagrado "velenjica - čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. so doslej prejeli: 2006 (p. n.) - Andrej Medved; 2007 - Milan Vincetič;† 2008 - Milan Dekleva; 2009 - Vinko Möderndorfer; 2010 - Boris A. Novak; 2011 - Milan Jesih; 2012 - Peter Kolšek;† 2013* - Zoran Pevec; 2014* - Esad Babačić; 2015* - Maja Vidmar; 2016* - Peter Semolič; 2017* - Tone Škrjanec; 2018 - Iztok Osojnik; 2019 - Uroš Zupan; 2020 - Lidija Dimkovska; 2021 - Miklavž Komelj; 2022 - Marjan Pungartnik; 2023 - Meta Kušar; 2024 - razglasitev in podelitev 13. junija na festivalni Akademiji Poetična Slovenija v Velenju.

Nagrada je istemu pesniku/pesnici podeljena samo enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunski pesniški opus v novih desetletjih). Izkazana je s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom "velenjica - čaša nesmrtnosti" (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta - modernistično preinterpretirana po motivu baročno-secesijskega "Mladega favna" šaleškega akad. kiparja Ivana Napotnika); med letoma 2013 in 2018 je bila pospremljena z nagradno knjižno izdajo 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa za odrasle v 21. st.; od leta 2019 je nagrada ponovno tudi denarna (v letu 2024 znaša 5000 EUR); od leta 2021 pa je pospremljena z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji 21. st. - Organizator nagrade si pridržuje pravico, da letno razpisane nagrade ne podeli ali jo podeli največ dvema (v tem primeru se denarni del nagrade razdeli na dva enakovredna dela). Nagrade ne morejo prejeti predstavniki organizatorja oz. člani strokovno-umetniškega sosveta. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

* * *

dr. MIRAN KOŠUTA - mednarodna Pretnarjeva nagrada 2024 - častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" (21. podelitev)

Miran Košuta je književnik in glasbenik, rojen 6. 11. 1960 v Trstu. Živi v Sv. Križu pri Trstu. Leta 1979 je maturiral na klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu, leta 1984 pa je diplomiral iz slovenščine ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pisati je začel že v dijaških letih. Objavlja tudi eseje, kritike, razprave in spremne študije (Krpanova sol, Bartolova dramatika). Glasbeno pot je nastopil na šoli v Trstu, ko je pričel obiskovati študij klarineta. Je izredni profesor slovenske književnosti na Filozofski in leposlovni fakulteti Univerze v Trstu. V letih 2006-2008 je bil predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. V slovenščino je prevedel več del italijanskih avtorjev, v italijanščino pa med drugim Poezije Franceta Prešerna (Poesie, 2020).

"Poezija je upesnjena glasba besed, novakovsko sozvočje zvena in pomena. Brez zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni, ni poezije. Zato od nekdaj ljubim pesnike, ki svojo čustveno besedno izpoved orkestrirajo v vokalno-konzonantno harmonijo verzne partiture, v zvočno razkošje semantično povednih besednih akordov in ritmov. Med njimi je Prešeren moj izvoljenec.

Ker živim na stičišču slovenskega kulturnega sveta z italijanskim in sem si od nekdaj želel, da bi tudi sosed, sokrajan doslutil Prešernovo mojstrstvo zvena in pomena, sem v italijanščino prevedel njegove Poezije. Bilo je trudapolno in hkrati navdušujoče desetletje verznega sizifovstva, saj je - kot pravi po Danteju in marsikom še Roman Jakobson - "poezija po definiciji neprevedljiva", a kljub temu vse od antike dalje znova in znova prevajana, s čimer vztrajno, paradoksno izziva prav lastno "neprevedljivost". Tudi ob mojem italijanskem prešernovstvu tako ni šlo za prevod, ampak za prepesnitev, nemško Nachdichtung, novo izpesnjenje izvirnika v ciljnem jeziku, gantarjevsko umetniško podoživljanje, poustvaritev prototeksta in, kajpak, za novo verzno ambasadorstvo v sosednji svet.

Podobno posredniško pot sem ubral tudi v obratni jezikovni smeri, ko sem pred nedavnim prevedel v slovenščino šestnajst z Janijem Kovačičem odbranih pesmi italijanskega kantavtorja Giorgia Gabra, ustvarjalca tudi slovenskih očetovskih korenin. Zlog za zlogom, noto za noto sem se "spotaknil" ob upesnjeno glasbo ali uglasbeno poezijo njegovega kritičnega, jedkega, pelinastega pevsko-gledališkega protestništva in zrcalno izkusil nekaj prejšnjemu, prešernovskemu besednemu pustolovstvu sozvočnega: da je tudi igrsko odpeta poezija v besedo in ritem izzvočena emocija, muzični izlužek duše." - (Miran Košuta, iz refleksije za književno omizje 23. Lirikonfesta, 2024, na temo: Novoustvarjalni literarni okusi v slovenski poeziji in literarnem potopisu 21. st.: preobilje nepresežnosti, neizrečenosti, neprevedljivosti in nepopisanosti ... ?! ali Spotik ob "upesnjeno glasbo" )

Prof. Miran Košuta je zaslužen tako za trajnejše, večdesetletne prispevke pri mednarodnem slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature in jezika v italijanskem kulturnem prostoru kot tudi za izjemne dosežke v zadnjih letih tako na pedagoškem, raziskovalnem kot umetniškem področju, med slednje sodi predvsem vrhunski prevod Prešernove zbirke Poezije v italijanski jezik. Prevod odlikujeta svež, sodoben, ritmičen jezik, obenem pa prevajalski pristop, ki dosledno prenaša duha Prešernove poezije v formo italijanskega jezika. Na ta način je slovenskega pesniškega klasika približal sosednji italijanski kulturi, ki je še vedno premalo seznanjena s slovensko klasično in sodobno književnostjo.

Obenem je prevod izjemno dragoceno gradivo za delo pri predavanjih in seminarjih književnosti v okviru Katedre slovenskega jezika in književnosti na Oddelku za humanistiko Univerze v Trstu. Prav na tej katedri si prof. Miran Košuta že vrsto let v duhu dr. Toneta Pretnarja prizadeva za prenašanje znanja o novejši poeziji in slovenski književnosti nasploh mladim generacijam, katerim je tudi prizadeven mentor in spodbujevalec njihovega trajnega interesa za slovenski jezik in književnost. Obenem s svojim izjemno bogatim literarnim, esejističnim in prevajalskim opusom ter znanstvenimi besedili s področja literarne zgodovine predstavlja enega od izjemno aktivnih in ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji. Z vsem svojim ustvarjalnim delom, tudi s številnimi govori, nastopi na okroglih mizah, gledališkimi in glasbenimi performansi vzpostavlja prepotreben dialog med dvema sosedskima kulturama, ki prepogosto ostajata tuja druga drugi, a ravno po zaslugi takih akterjev, kot je Miran Košuta, vztrajata pri sobivanju v prijateljskem duhu. Za svoje vsestransko kulturno posredništvo si zato prof. Miran Košuta nedvomno zasluži Pretnarjevo nagrado in častni naziv ambasadorja poezije, slovenske književnosti in jezika. - (iz predloga V. M. idr.)

Na 23. Lirikonfestu v Velenju podeljujemo mednarodno Pretnarjevo nagrado 2024 - osrednjo slovensko zahvalo - s častnim naslovom "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika" - slovenskemu pisatelju, literarnemu zgodovinarju in književnemu prevajalcu izr. prof. dr. Miranu Košuti - za pomembne prispevke pri mednarodnem slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature in jezika v italijanskem kulturnem prostoru; za vrhunske književne prevode med sosedskima kulturama; za kulturotvorno neomajnost v slovenskem manjšinskem prostoru v Italiji. - (iz utemeljitve; I. S., V. M., A. N.)

* * *

MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA s častnim naslovom "AMBASADOR POEZIJE, SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI IN JEZIKA" je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije, slovenske literature in jezika po svetu; podeljevana od leta 2004 v organizaciji Ustanove Velenjska knjižna fundacija in partnerjev na književnem srečanju/festivalu Lirikonfest v Velenju tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu ali doma (v SLO) v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s poezijo, slovensko književnostjo in slovenskim jezikom.

Ambasadorji poezije, slovenske književnosti in jezika - dobitniki mednarodne Pretnarjeve nagrade: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija); 2005 - František Benhart† (Češka); 2006 - Gančo Savov (Bolgarija); 2007 - Bożena Tokarz in Emil Tokarz (Poljska); 2008 - Kari Klemelä (Finska); 2009 - Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija); 2010 - Nadežda Starikova (Rusija); 2011 - Peter Scherber (Nemčija/Avstrija); 2012 - Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gállos (Madžarska); 2013 - Nikollë Berishaj (Albanija); 2014 - Zdravko Kecman† (Republika Srbska); 2015 - Karol Chmel (Slovaška); 2016 - Zvonko Kovač (Hrvaška), 2017 - Joanna Pomorska (Poljska), 2018 - Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka), 2019 - Metka Lokar (Slovenija/Kitajska), 2020 - Miran Hladnik (Slovenija), 2021 - Aleš Šteger (Slovenija), 2022 - Matthias Göritz (Nemčija), 2023 - Kozma Ahačič (Slovenija); 2024 - Miran Košuta (Trst/Italija) -

Nagrada je častna, izkazana s podelitvijo častnega naslova - festivalno listino in umetniškim bronastim kipom "Ambasador" (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta); od leta 2021 je nagrada izkazana tudi simbolično denarno in z nagrajenčevo sozasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji.

* * *

MARJAN RAJŠP - krilata želva 2024 - literarna nagrada za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2023) oz. od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki izide v letu po podelitvi nagrade (8. podelitev)

Marjan Rajšp je mariborski pisatelj in knjižničar v eni od enot Mariborske knjižnice, nekoč pa je bil geodet. Napisal je romaneskni prvenec Teža naslednjega jutra (2015), potopisni roman Doseg bega (2023), prvi "statični potopis", in pesniško zbirko Privid utehe (2017). Temo in like za roman Doseg bega je našel na svojih romanjih po znameniti poti El Camino.

O Dosegu bega Marjana Rajšpa

Delo Marjana Rajšpa Doseg bega (samozaložba 2023) se kot literarni potopis spretno poigrava z bralstvom. Protagonist romar se zaradi zvina odpove klasičnemu romanju do vedno bolj skomercializirane poti do Santiaga de Compostela. Postane slehernik, ki se bojuje z dekadenco. Ljubezen, alkoholizem in preračunavanje z lastno preteklostjo so trije glavni mejniki, s katerimi se Loco vsak dan sooča. A to še ni vse - pretočno srečevanje z ostalimi popotniki ga zaznamuje s stereotipi in predsodki, ki se jih pač nihče ne more otresti. Tudi če se tehta dušo ob duhovniku in dveh mogočih sopotnicah. Marec ali Magdalena, pomlad ali razuzdanost sta dve odločitvi popotnika, ki je zastal na točki, iz katere ne more ne fizično ne mentalno. Beg ni mogoč, poškodovana noga je lahko simbol nemoči ali usmiljenja. Kaj bo izbral protagonist, je nenehno prevpraševanje avtorja. Rajšp ne poseže po klišejih spreobrnjenja. Protagonist klasični junak življenja in neklasični romar v običajnih takih delih. Ironija je žlahtna, jezik sočen, razmisleki in pomisleki pa lokalno-globalni. Brez zadržkov, da se nekoč lahko začne beg. - Zato si literarno delo Doseg bega zasluži nagrado "krilata želva" navkljub kršenjem klasičnega potopisa in dosega popotne točke. Gre za žanrski način literarnega potopisa, kar se kaže v poljudnosti, jeziku, humorju in popotništvu. - (iz utemeljitve; T. J., A. N.)

* * *

Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski literarni potopis (knjižno objavljen v preteklem letu in od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno izbrani najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki knjižno izide v letu po podelitvi nagrade).

Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen. Z nagrado "krilata želva" želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev/avtoric potopisa (prednostno literarnega).

Dobitniki potopisne nagrade "krilata želva": 2017 - Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele?); 2018 - Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija); 2019 - Jakob J. Kenda (Apalaška pot); 2020 - Petra Vladimirov (Evforija); 2021 - Ivo Svetina (Malabar); 2022 - Irena Cerar (Potepuški okruški); 2023 - Samo Rugelj (Soncu naproti); 2024 - Marjan Rajšp (Doseg bega) -

Nagrada je izkazana s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom "Krilata želva" (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta); od leta 2019 je nagrada tudi denarna (v letu 2024 znaša 1500 EUR) in od 2021 pospremljena z nagrajenčevo sozasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom. - Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo R. Slovenije.

* * *

KLEMEN PISK; skupaj ŠPELA SEVŠEK ŠRAMEL in MIHA KRAGELJ - Lirikonov zlát 2024 - literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle (18. podelitev)

* * *

Klemen Pisk (1973) je prevajalec, pisatelj, pesnik in glasbenik. Prevaja iz poljščine, finščine, litovščine, češčine, lužiške srbščine, angleščine, ruščine in hrvaščine. Študiral je slovenščino, ruščino in primerjalno slovansko jezikoslovje na FF v Ljubljani in poljščino v Varšavi. V slovenščino je prevedel preko trideset del, predvsem iz poljščine in baltskih jezikov, namenjenih najmlajšim, mladim odraslim in odraslim. Leta 2021 je prejel je mednarodno prevajalsko nagrado sv. Hieronima, ki jo podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Društvo litovskih književnih prevajalcev za prevode iz litovščine. Je avtor več leposlovnih del (pesniških zbirk, kratke proze, romana), občasno piše tudi literarne kritike. Kot glasbeni ustvarjalec je bil pevec, kitarist in avtor večine skladb skupine Žabjak bend (1995-2005).

*

Špela Sevšek Šramel (1979) je raziskovalka, predavateljica in prevajalka slovaške književnosti. Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prevaja slovaško prozo 20. stoletja (Balla: Dvosamljenost (2004), D. Mitana: Moje domače pokopališče (2008), P. Vilikovský: Čarobni papagaj in ostali kič (2016)), posveča pa se tudi prevodom poezije, mladinske književnosti in dramatike (antologija Človek živali, žival človeku v sodobni slovanski poeziji). Področje njenega raziskovanja so prav tako slovensko-slovaški kulturni odnosi, kritika prevajanja, v zadnjem času pa se posveča prevajanju korespondence z začetka 20. stoletja.

Miha Kragelj (1987) je raziskovalec in prevajalec slovaške kulture in književnosti. Živi in ustvarja na Slovaškem. S prevodi slovaške poezije se je predstavil na univerzitetnih prevajalskih natečajih ter sodeloval pri prevajanju zbornika prevodov slovaških avtorjev (Pozitivci. Sodobne slovaške humoreske, 2012). Posveča se raziskovanju slovensko-slovaških kulturnih odnosov v 20. stoletju.

*

Književni prevajalci so lahko v letu 2024 sodelovali na festivalnem razpisu 23. Lirikonfesta s prevodi iz katerega koli evropskega jezika v slovenščino, in sicer iz novejše poezije za odrasle dveh živečih avtorjev, prednostno iz srednjih generacij vrhunskih pesnikov/pesnic, ki ustvarjajo v 21. st. v katerem koli evropskem jeziku in imajo v tem jeziku knjižno objavljeni najmanj dve izvirni pesniški zbirki.

Strokovna žirija 23. Lirikonfesta je za festivalno prevajalsko priznanje Lirikonov zlat 2024 izbrala (brez predhodnih nominacij) najtehtneje prevedene pesmi štirih avtorjev (2 x po 100 verzov) v prevodu treh prevajalcev (med njimi dveh v prevajalskem tandemu). To so: Klemen Pisk, ki je iz novejše finske in litovske poezije za odrasle v slovenščino prevedel festivalni izbor pesmi Vilje-Tuulie Huotarinen in Kristine Tamulevičiūtė, ter skupaj prevajalca Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj, ki sta iz novejše slovaške poezije za odrasle v slovenščino prevedla festivalna izbora pesmi Kataríne Kucbelove in Mariána Milčáka.

* * *

Festivalna plaketa Lirikonov zlát, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je mednarodno prevajalsko priznanje za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle v slovenščino ali iz slovenščine v druge evropske jezike (oboje predstavljeno z objavo v festivalnem berilu/antologiji Rp. Lirikon21 ali/in branjem na Lirikonfestu).

* * *

Dobitniki mednarodnega prevajalskega priznanja/plakete "Lirikonov zlát": 2007 - Andrej Medved (SI), 2008 - Mateja Bizjak Petit (SI/FR), 2009 - Draga Rinkema (SI/NL) in Urška Zupanec (SI), 2010 - Peter Kuhar (SI/CZ), 2011 - Tanja Petrič (SI), 2012 - Andrej Pleterski (SI), 2013 - Željko Perović (BA/SI) in Lenka Daňhelová (CZ), 2014 - Namita Subiotto (SI), 2015 - Daniela Kocmut (SI/A) in Andrej Pleterski (SI), 2016 - Mateja Komel Snoj (SI), 2017 - Katja Zakrajšek (SI) in Urška Zupanec (SI), 2018 - Maruša Mugerli Lavrenčič (SI), 2019 - Barbara Pregelj (SI), 2020 - Gabriella Gaál (SI), 2021 - Dragica Fabjan Andritsakos (SI), 2022 - Aleš Mustar (SI), 2023 - Gašper Malej, 2024 - Klemen Pisk (SI); skupaj Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj (SI) -

Priznanje je praviloma istemu prevajalcu podeljeno samo enkrat (izjemoma dvakrat za nove vrhunske festivalne prevode, vendar iz drugega tujega jezika v slovenščino oz. iz slovenščine v drug tuji jezik kot pri prvič nagrajenih prevodih).

Priznanje je izkazano s festivalno listino ter honorirano festivalno predstavitvijo; od leta 2021 je pospremljeno z nagrajenčevo sozasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v "Gaju poezije Velenje", posvečenega Lirikonfestovim lavreatom. - Večletni glavni pokrovitelj priznanja je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta ga sofinancira Javna agencija za knjigo R. Slovenije.

* * *

Na 23. Lirikonfestu bosta gostovala tudi v slovenščino prevedena finska pesnica Vilja-Tuulia Huotarinen in slovaški pesnik Marián Milčák.

Finska pesnica in pisateljica Vilja-Tuulia Huotarinen se je rodila leta 1977 v Lempääli na jugu Finske, kjer je odraščala na družinski kmetiji in obiskovala osnovno šolo. V bližnjem Tampereju je obiskovala umetniško gimnazijo, tam je tudi študirala in leta 2002 diplomirala iz finščine in filozofije. Od leta 2005 je svobodna pisateljica. Med letoma 2009 in 2013 je bila glavna urednica literarne revije za najstnike Lukufiilis. S pesnico Johanno Venho je ustanovila spletno revijo za poezijo Jano, skupaj s pesnikom Akijem Salmelo je trenutno njena glavna urednica. Izdala je pet pesniških zbirke in več proznih del za otroke ter najstnike. V prvi pesniški zbirki Sakset kädessä ei saa juosta (Prepovedano teči s škarjami, 2004) se je ukvarjala s temo podobe dekliškega telesa in odraščanja v družbi, polni pravil. Naslednja knjiga Naisen paikka (Mesto ženske, 2007) vsebuje pesmi antičnih mater in izpostavlja vprašanja o ženskosti. Tretja zbirka Iloisen lehmän runot (Pesmi srečne krave, 2009) govori o najrazličnejših kravah in njihovih bolečinah. Za svoje knjige je prejela več nagrad.

*

Marián Milčák (1960) je pesnik, literarni teoretik in predavatelj. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1989, sledile so številne zbirke in prevodi, med zadnjimi Teserakt (2016, nagrada pisateljskega društva) in Provincialne pesmi (2021). Leta 2022 je izšel obsežen kritični izbor avtorjeve poezije z naslovom Selfie. Knjižni prevod zbirke Opus hermeticum je v slovenščini izšel leta 2003 v prevodu Andreja Rozmana (Pretnarjevega lavreata 2009), objavljenih pa je bilo tudi nekaj revijalnih prevodov (mdr. tudi v Rp. Lirikon21). - M. Milčák piše literarnovedne razprave o teoriji pesniškega besedila, med drugim O nerazumljivosti pesniškega besedila (2004), Mit in pesem (2010), Kako brati poezijo (v soavtorstvu s P. Milčákom; 2013, 2016). Je tudi prevajalec poljske poezije v slovaščino (Z. Herbert, Cz. Miłosz). Živi in dela v vzhodnoslovaškem mestu Levoča.

* * *

Lirikonfestovanje 2024

23. LIRIKONFEST VELENJE (2024) - tridnevni festival liričnega in potopisnega občutja z mednarodno udeležbo - bo med 11. in 13. junijem 2024 v Velenju postregel s festivalno izbranimi izvirnimi in prevodnimi pesniškimi branji (--) v prepletu festivalno izbranega najboljšega slovenskega literarnega potopisa (knjižno objavljenega v preteklem letu) ter festivalno izbrano kantavtorsko glasbo (Peter Andrej, Luka Gluvić, Matej Krajnc, Bojan Sedmak idr.); pesniška idr. literarna branja bodo pospremljena s fotoprojekcijo Obrazi Lirikonfesta 2002-2023 (Jurij Vižintin, Bina Vista idr.), kamišibajem (Boštjan Oder) ter pofestivalno (v jesenskem delu festivala) dokumentirana z videoantologijo in fotomonografijo Rp. Lirikon21; festivalno debatno književno omizje bo letos namenjeno refleksijam o "novoustvarjalnih literarnih okusih" in "kantavtorstvu" v poeziji. - V Gaju poezije Velenje (pri Sadnem gozdu ob Škalskem jezeru) bodo posvečena novozasajena drevesa lavreatom letošnjega Lirikonfesta ter (v jesenskem delu festivala) novi trojček bralnih klopi z umetniško instalacijo (rastočo promenadno antologijo verzov lavreatov Lirikonfesta). Na osrednjem festivalnem dogodku - Akademiji Poetična Slovenija 2024 (13. junija v Vili Bianca) bodo slavnostno podeljene vseslovenske književne nagrade: velenjica - čaša nesmrtnosti 2024, mednarodna Pretnarjeva nagrada 2024 oz. častni naslov "ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika", krilata želva 2024 ter festivalna prevajalska plaketa Lirikonov zlát 2024. -

Več na www.lirikonfest-velenje.si

kabinet@uvkf.si / lirikonfest@gmail.com / lirikonfest-velenje.si