Praznik glasbe 2024

Praznik glasbe je del mednarodne pobude Fête de la musique, nastale leta 1982 v Parizu. Ta enodnevni festival žive glasbe praznujemo 21. junija, ko je dan najdaljši, noč pa najkrajša in je idealna priložnost za živo glasbo na prostem, na javnih prizoriščih. Festival vključuje tako ljubiteljske kot poklicne glasbenike različnih žanrov. Slovenija se je prazniku glasbe pridružila pred več kot desetletjem.

Petino kulturnih prireditev predstavljali koncerti in druge prireditve, povezane z glasbo

Kulturne ustanove v Sloveniji so leta 2022 pripravile 3.843 koncertov različnih glasbenih zvrsti. Največ je bilo koncertov zborovske in vokalne glasbe. Če h koncertom prištejemo še preostale glasbene in z glasbo povezane prireditve - operne in druge glasbeno-scenske predstave, balet, sodobni ples in folklorno dejavnost -, pa je bilo nekaj več kot 21 % vse kulturne ponudbe na odrih glasbenih prireditev. Skupno je bilo prireditev, povezanih z glasbo, 5.187 ali povprečno 14 na dan.

Na koncertih in drugih z glasbo povezanih prireditvah 1,2 milijona obiskovalcev

Če sodimo po številu obiskovalcev glasbenih prireditev, so bili v povprečju bolj priljubljeni koncerti popularne in zabavne glasbe, sledili so rock z urbano glasbo, koncerti zborovske glasbe ter simfonične in komorne glasbe. Pri preostalih zvrsteh koncertov in glasbenih dogodkov je bil obisk manjši, a je to povezano tudi z naravo posamezne zvrsti prireditev - najmanj obiskovalcev je bilo na koncertih sodobne in komponirane glasbe.

Največji povprečni obisk na prireditev smo ugotovili pri koncertih popularne in zabavne glasbe s šansonom (470), sledile so baletne predstave (438) in operne predstave (422), najmanjši obisk pa je bil na predstavah s sodobnim plesom (84) in koncertih jazza oz. improvizirane glasbe (121).

Glasbene novitete in slovenska dela

Na koncertih in drugih glasbenih prireditvah v 2022 je bilo predstavljenih 3.887 novih ali na novo naštudiranih del, od tega večina (87,5 %) na koncertih. Največ novih del je bilo ustvarjenih za zborovsko in vokalno glasbo (več kot 25 %), najmanj pa za baletne predstave (26 ali 0,7 %).

Med skupno 5.428 izvedenimi deli na glasbenih prireditvah je bilo 1.835 del slovenskih avtorjev.

Glasbeni in plesni festivali

Slovenske kulturne ustanove, to so kulturni domovi, gledališča, glasbene ustanove in drugi producenti, so organizirale tudi glasbene in plesne festivale. Teh je bilo 88 oz. za okrog 47 % vse festivalske ponudbe v omenjenem letu.

Prireditev na teh festivalih je bilo 2.399, kar je bilo nekaj več kot 38 % vseh festivalskih prireditev. Preostale festivalske prireditve so pripravili v okviru gledaliških, filmskih in drugih festivalov.

Izobraževalni programi kulturnih ustanov

Nekatere kulturne ustanove ponujajo tudi izobraževalne dogodke, seminarje in delavnice. Pri 1.070 tovrstnih programih (ali približno 13 % vseh programov) je bil poudarek na glasbeni, plesni ali folklorni dejavnosti, samo glasbi pa je bilo namenjenih 658 programov.

Skupno se je izobraževalnih programov, povezanih z glasbo, udeležilo približno 125.700 ljudi, od tega je bilo nekaj več kot 88 % otrok in mladine.

Poklicni glasbeniki, plesalci in učitelji glasbe

Ob koncu leta 2022 je bilo v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva vpisanih:

1.188 glasbenic in glasbenikov, pevk ter pevcev, skladateljic in skladateljev (tu na kratko: glasbeniki)

263 plesalk in plesalcev, koreografinj in koreografov (tu na kratko: plesalci)

1.119 učiteljic in učiteljev glasbe v glasbenih šolah ter zasebnih vaditeljic in vaditeljev glasbe (tu na kratko: učitelji glasbe)

Glasbene ustanove so v letu 2022 zaposlovale 471 ljudi, večino med njimi po pogodbi za polni delovni čas (96 %). Nekaj več kot 15 % zaposlenih je bilo mlajših od 35 let. K umetniškemu ustvarjanju glasbenih ustanov pomembno prispevajo tudi zunanji sodelavci - takih je bilo 1.594, med njimi pa največ samozaposlenih v kulturi.