Popravek sporočila z naslovom: Ob dnevu spomenikov in spomeniških območij

S petkovim sporočilom z naslovom Ob dnevu spomenikov in spomeniških območij: Steletova nagrada in priznanja Svetovni dan spomenikov in spomeniških območij - poseben praznik tudi za slovenske konservatorje se je poigral "računalniški škrat", zato sporočilo še enkrat objavljamo v celoti.

Ob 18. aprilu, dnevu ki je po celem svetu posvečen kulturni dediščini, bodo slovenski konservatorji svojim stanovskim kolegom podelili Steletovo nagrado in priznanja za leto 2000.Letos nagrajeni prof. dr. Sergej Vrišer (za življenjsko delo), mag. Alenka Kolšek, Svjetlana Kurelac, odbor za obnovo cerkve sv. Gervazija in Protazija v Rovtu pod Menino.

Konservatorsko društvo Slovenije tradicionalno podeljuje Steletovo nagrado za življenjski opus in priznanja za najvidnejše dosežke na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine v minulem letu. Letošnje nagrajence je izmed predloženih kandidatov izbrala posebna komisija Konservatorskega društva v sestavi Janez Kromar (predsednik), dr. Ivan Stopar, mag. Zvezda Koželj, dr. Marjan Slabe, Mira Ivanovič.

Steletovo nagrado za življenjsko delo bo za leto 2000 dobil konservator prof. dr. Sergej Vrišer. Od leta 1954 prvih pet let kustos Pokrajinskega muzeja Maribor, kasneje pa vse do upokojitve leta 1988, kot ravnatelj muzeja tudi tesen sodelavec mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Bil je član številnih komisij za obnovo in prenovo največjih slovenskih arhitekturnih spomenikov med njimi; grad Dornava, Mariborska stolnica, grad Štatenberg, Grad Borl itd. Hkrati je vseskozi aktivno deloval na področju urbanizma, sodeloval pri prenovi Lenta, ureditvi srednjeveškega mestnega jedra na Ptuju, v Mariboru in v številnih drugih slovenskih mestih.

Med leti 1971 in 1991 se je posvečal tudi mladim, kot izredni in kasneje redni profesor za muzeologijo in konservatorstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V tem času je postal tudi častni član konservatorskega društva.

Tudi po svoji formalni upokojitvi leta 1988 je bil nagrajenec še nadalje nepogrešljivi sodelavec ZVKDS ter je še naprej aktivno deloval na področju varovanja kulturne dediščine pri številnih vprašanjih obnove spomenikov po vsej Sloveniji. V zadnjem času predvsem na primerih: minoritska cerkev na Ptuju, Robbov vodnjak, grad Dornava, Rogatec, Olimje.

Ob tem slovesnem dogodku se nam bo prof. dr. Sergej Vrišer predstavil tudi kot umetnik - kostumograf in ilustrator, saj bodo na dan podelitve v novih prostorih Spomeniškovarstvenega centra odprli razstavo risb in slik nagrajenca. Veliko risb je nastalo prav ob trenutkih, ko je kot konservator preučeval kulturne spomenike.

S svojim bogatim znanjem pa prof. dr. Sergej Vrišer ni le vseskozi ravnal skladno s strogimi načeli konservatorke službe, temveč je s svojim delom načela postavljal in bil vodnik mlajšim generacijam.

Za ponovno oživitev in ureditev parka ob dvorcu Šenek, katerega zgodovina sega v 15. stoletje prejme Steletovo priznanje za leto 2000 mag. Alenka Kolšek. Višja konservatorka mag. Alenka Kolšek, od leta 1983 zaposlena na celjski enoti ZVKDS je uspela pri obnovi ohraniti celovito zasnovo vrta in parka, ter elemente slogovne ureditve (historicizem), kot ga je v zadnji četrtini 19. stoletja zasnoval švedski arhitekt Swensson. Park sestavljajo elementi poznih angleških krajinskih zasnov, za katere je značilno zbirateljstvo rastlin, zasajenih v organskih vzorcih, posnemajočih naravo hkrati nekateri vrtni deli kažejo na posnetke baročnega oblikovanja, ki se izražajo v parterni simetriji obeh pušpanovih vrtov in v formi vodnega bazena.

S pretanjenim občutkom za ureditev prostora oz. krajine je mag. Alenka Kolšek, avtorica številnih člankov, nekaj publikacij in televizijske oddaje Zgodovinski parki in vrtovi, o bogastvu slovenske kulturne krajine zopet dokazala, tako kot ob številnih drugih prenovah parkov in vrtov med njimi Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Dobrna, itd., v tem trenutku grad Strmol , da ne opravlja svojega dela samo z visokim strokovnim znanjem o prvinah vrtne arhitekture temveč z izjemnim posluhom in ljubeznijo do slovenske dediščine.

Za obnovo cerkve Marije Device na Kamnu prejme višja konsevartorka Svjetlana Kurelac Steletovo priznanje za leto 2000. Svjetlana Kurelac se je zaposlila na ZVKDS v Mariboru leta 1990, v letu 1992 pa je že prevzela vlogo in naloge pristojne konservatorke za področje Koroške regije. Vseskozi aktivna je tako svojemu o opusu obnov med njimi naj omenimo cerkev Sv.Duha nad Dravogradom, cerkev Sv.Pankracija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, itd. dodala v letu 1999 in 2000 tudi obnovo in celostno sanacijo cerkve Marije Device na Kamnu.

Božjepotni cerkvi iz začetka 14. stoletja, ki je skozi stoletja dobivala nove in nove podobe, je višja konservatorka s svojim programom obnove uspela vrniti njeno izvirno gotsko podobo.Po zahtevni statični sanaciji in celoviti obnovi strešne kritine je v notranjosti, pod ometi stoletij, pozorno oko konservatorke Svjetlane Kurelac odkrilo gotske arhitekturne elemente. Dve popolnoma ohranjeni gotski okni, gotska rebra na ostenju, na celotni površini cerkvene ladje in prezbiterija pa poslikave iz treh različnih obdobij to je iz 14., 15. in začetka 16. stoletja. Poslikave so poleg koroškega baročnega zlatega oltarja, ki se je po obnovi pozlate zdaj na novo zableščal, predstavljale glavni vsebinski in likovni poudarek v cerkvi. Cerkev Device Marije na Kamnu je bila tako rešena propada, njena dokaj pusta notranjost pa je z obnovo dobila novo podobo.

Z odkritjem in obnovo arhitekture, sočasne opreme in poslikave, ki predstavlja pomemben člen pri proučevanju zgodovinskega razvoja slikarstva na Koroškem, je konservatorki Svjetlani Kurelac uspelo cerkev predstaviti v vsej njeni izpovednosti in pričevalnosti. Svoje izjemno konservatorsko delo na omenjenih sakralnih objektih je nagrajenka predstavila tudi v vodnikih Dnevov evropske kulturne dediščine, Kulturne poti 1999 in 2000.

Za izjemen trud in predanost dobi Steletovo priznanje za leto 2000 Odbor za prenovo Cerkve Sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino.

Cerkev, ki je nastala konec 15. oz. v začetku 16. stoletja je propadala vse do spomladi 1998, ko so pobudo za njeno obnovo prevzeli župljani sami. Pod strokovnim vodstvom celjske enote ZVKDS oz. konservatorke Nataše Podkrižnik, je 44 kmetom in zasebnikov, pridružil pa se jim je tudi župnik, več kot 400 dni prenavljalo podirajoče zidove, skodlasto streho, v celoti pa so obnovili tudi notranjost in fasado. Obnovo so začeli z lastnimi rokami in sredstvi, pred koncem pa je del sredstev prispevala tudi država. Obnova cerkve sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino je vzoren in uspešen primer obnove kulturnega spomenika, ne samo zaradi velike delovne vneme in požtvovalnosti ter vere preprostega človeka temveč in predvsem tudi zato, ker je plod uspešnega sodelovanja krajanov s konservatorsko stroko. Vsa dela na objektu so bila opravljena po strokovnih izhodiščih in ob doslednem upoštevanju konservatorskih smernic.

Nagrajenci bodo nagrado in priznanja prejeli 18.aprila na slavnostni podelitvi v Narodni Galeriji v Ljubljani.

Z uvodnim govorom jih bo počastila ministrica za kulturo Andreja Rihter. V popoldanskih urah pa bodo konservatorji skupaj odprli nove prostore spomeniškovarstvenega centra na Rimski cesti 1 v Ljubljani.Ob tej priložnosti bodo poleg razstave slik Steletovega nagrajenca prof. dr. Sergeja Vrišerja na ogled tudi dosežki dobitnikov priznanj.

Razstava bo odprta do 04. maja 2001.