e-Študentski servis seznanil tajnice o spremembi novega zakona o delavnih razmerjih (ZDR)

V zadnjem času mediji veliko pozornost namenjajo novemu Zakonu o delavnih razmerjih, ki bo začel veljati 01. 01. 2003. Na 8. jesenskem posvetu Kaj mora vedeti dobra tajnica? je gospod Mitja Kastelic, svetovalec za podjetja na e-Študentskem Servisu odgovoril na vrsto zanimivih vprašanj! Kako bodo lahko po novem ZDR dela v podjetjih opravljali dijaki in študentje? Kakšne bodo spremembe pri posredovanju del? Kdo mora plačevati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov?

Gospod Mitja Kastelic je poslušalcem najprej predstavil praktični vidik zaposlovanja študentov in dijakov, jih seznanil kdo sme opravljati delo preko napotnice, kako določiti urno postavko in predstavil ponudbo e-Študentskega Servisa. Na kratko je omenil prednosti in slabosti zaposlovanja študentov in dijakov. Kot slabost tovrstnega dela je navedel, da študent ali dijak nima odpovednega roka.

Po novem ZDR (drugi odstavek 216. člen) bodo lahko študentje in dijaki na sistemiziranem delavnem mestu opravljali delo največ 90 dni brez prekinitve, pri posameznem delodajalcu v posameznem koledarskem letu. Na ta način želi država zmanjšati oziroma preprečiti, da bi ključna dela v podjetju opravljali študentje/dijaki.

V primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo je novost novega ZDR opredelitev začasnega in občasnega dela. Zakon tako opredeljuje dve vrsti začasnih in občasnih del:

1. v doslej znanem pomenu besede začasna in občasna dela določa dela, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo. Veljala je razlaga, da takšnih del ni potrebno sistemizirati, ampak trajajo krajši čas ali se opravljajo kot občasna dela.Na takšnem delovnem mestu ni časovnih omejitev za študente in dijake.

2. delo na sitemiziranem delovnem mestu je po novem ZDR omejeno na največ 90 dni brez prekinitve za enega študenta ali dijaka.

Delodajalec mora prav tako zagotoviti varnost pri izvajanju del ter študenta in dijaka seznaniti z vsemi varnostnimi ukrepi že pred začetkom dela.

Delodajalci so dolžni plačevati prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (ZZZS), ki izhaja iz 6. točke 17. člena in 2. alinee 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prispevek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti ali dijaki opravljajo delo. Trenutni znesek znaša 526 SIT na realizirano napotnico, prispevek pa določa skupščina ZZZS.

Gospod Mitja Kastelic je hkrati poudaril, da je glavni urad DURS izdal mnenje vezano na plačevanje pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov, ki opravljajo začasna in občasna dela preko študentskih servisov. Po mnenju glavnega urada DURS ( izdano 23. 09. 2002) lahko prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka. Prenos pooblastil za plačevanje pavšalnega zdravstvenega prispevka s strani delodajalca na študentske servise prav tako ni sporno.

Kakšne posledice bodo čutili študentje, dijaki in delodajalci ko bo začel veljati novi Zakon o delavnih razmerjih ? Žal bo to vprašanje ostalo odprto vse do prihodnjega leta!