O-STA

Močna burja v Vipavski dolini

V okviru Univerze v Novi Gorici (UNG) od leta 2004 deluje Center za raziskave atmosfere (CRA), kjer se ukvarjamo z raziskavami lastnosti atmosfere, med drugim v zadnjem letu in pol tudi s študijo pojava burje. Burja je pojav, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastanejo močni pobočni vetrovi. Povezan je s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. Razgiban relief JZ Slovenije, ki se v manj kot 30 km od morske obale dvigne do Kraške planote (300 m n.m.), pade v Vipavsko dolino (100 m n.m.) in se nato spet dvigne v planoto Trnovskega gozda (do 1500 m n.m.), omogoča razvoj burje v Vipavski dolini, katere poglavitna značilnost so močni sunki.

Ker tradicionalne meritve smeri in hitrosti vetra s klasičnimi anemometri ne morejo dobro opisati časovne spremenljivosti sunkov burje, v CRA za meritve vetra uporabljamo dvodimenzionalni ultrasonični anemometer, ki omogoča zajem podatkov o hitrosti in smeri vetra vsako sekundo. V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (IJS) in Agencijo Republike Slovenije (ARSO) za okolje izvajamo meritve vetra z dvema takima anemometroma, ki zajemata podatke o hitrosti in smeri vetra na robu Trnovskega gozda (Otlica) in na dnu Vipavske doline (Ajdovščina). Z analizo podatkov želimo izboljšati znanje o nastanku in razvoju sunkov ter o samem toku zračnih mas med pojavom burje. Boljše poznavanje toka zračnih mas lahko bistveno izboljša delovanje meteoroloških modelov in s tem povezano boljšo napovedljivost moči vetra v Vipavski dolini. V raziskovalni skupini, ki se ukvarja s pojavom burje, smo prof. dr. Samo Stanič (UNG), doc. dr. Klemen Bergant (ARSO in UNG), doc. dr. Primož Škraba (IJS) ter Maruška Mole, doktorska študentka fizike na Univerzi v Novi Gorici.

V zadnjem tednu smo bili priča močnemu pojavu burje, ki je trajal od četrtka, 5. 2. , popoldne do jutranjih ur sobote, 7. 2. 2015. Prve analize pridobljenih meritev za to obdobje nakazujejo, da je bila močna burja posledica toka zračnih mas iz dveh različnih smeri. V začetni fazi (do poznega večera 5. 2.) je veter pretežno pihal v smeri iz severovzhoda, nato pa se je veter tekom noči in jutra naslednjega dne postopoma obrnil v jugovzhodnik. Prvotna smer toka bi ustrezala toku čez rob planote Trnovskega gozda, medtem ko končna smer ustreza toku zračnih mas vzdolž Vipavske doline. Spreminjanje smeri burje je bila posledica vremenske situacije na širšem območju, predvsem razvoja in poti sredozemskega ciklona. Hitrosti vetra so v celotnem obdobju dosegale visoke vrednosti, najvišje hitrosti, ki smo jih izmerili v Ajdovščini, so presegale 33 m/s (približno 120 km/h), kar je sicer precej manj od najvišjih hitrosti, izmerjenih vzdolž vipavske hitre ceste. Nižje vrednosti hitrosti v Ajdovščini so posledica lege postaje, ki se nahaja znotraj strnjenega naselja, medtem ko se meritve ob hitri cesti opravljajo na odprtem prostoru. Naše meritve podajajo informacijo, kakšni burji so dejansko izpostavljeni prebivalci Ajdovščine.

Dodatne informacije:

Andreja Leban, dipl. ekon.

Stiki z javnostmi

T: 05 3315 397, GSM: 040 266 058

E: andreja.leban@ung.si

Andreja Leban