Od oseb, ki so se v 2008 in 2009 prvič priselile v Slovenijo, jih pri nas živi še 62 %

Dva od treh priseljencev, k nam prvič priseljenih v 2008 in 2009, še prebivata v Sloveniji

Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. V Slovenijo se je po podatkih SURS priselilo največ prebivalcev v njeni zgodovini v obdobju 2007-2009, povprečno 30.000 letno. Med tistimi, ki so se priselili v Slovenijo v letih 2008 in 2009, se jih je skoraj 54.000 (93 %) k nam priselilo prvič (njihova povprečna starost je bila 32 let), 7 % pa je bilo tako imenovanih povratnih selivcev (ti so bili v povprečju 7 let starejši).

Od 53.673 k nam prvič v 2008 in 2009 priseljenih oseb jih je novembra 2017 v Sloveniji živelo še 33.362. Nekaj manj kot 600 jih je medtem v Sloveniji umrlo, malo manj kot 20.000 pa se jih je odselilo iz Slovenije, 60 % v prvih dveh letih po priselitvi. Dlje ko priseljenci prebivajo v Sloveniji, manjša je verjetnost, da se bodo odselili iz Slovenije. Odseljujejo pa se v večji meri moški (štirje od desetih) kot ženske (vsaka četrta).

Večina priseljenih v Slovenijo po njeni osamosvojitvi so bili državljani drugih držav, večinoma držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. To velja tudi za priseljence iz let 2008 in 2009; več kot 90 % teh so bili tuji državljani, med k nam prvič priseljenimi v teh letih jih je bilo celo 95 %. Neprekinjeno prebivanje v Sloveniji in nekatere druge osebne okoliščine (npr. poroka z državljanom Slovenije) so tudi eden od pogojev za pridobitev državljanstva Slovenije. Državljanstvo Slovenije si je po priselitvi v Slovenijo pridobilo 2.600 tujcev (5 %); 85 % od teh jih še živi v Sloveniji. Tudi pridobitev državljanstva je dejavnik, ki vpliva, da se nadaljnje odseljevanje iz Slovenije zmanjša.

Stopnja brezposelnosti med temi priseljenci se povečuje

30.300 priseljencev, prvič priseljenih v Slovenijo v letih 2008 in 2009, ki danes še živijo v Sloveniji, je bilo ob priselitvi v Slovenijo starih 15 ali več let. Za priseljence je na splošno značilno, da so v visokem odstotku delovno aktivni. Stopnja delovne aktivnosti za prej omenjene priseljence je 1. januarja 2016 znašala 70 %, to je za 23 odstotnih točk več, kot je znašala stopnja delovne aktivnosti za vse prebivalce Slovenije. Če prvič priseljene v letih 2008 in 2009 spremljamo longitudinalno (daljše obdobje), in upoštevamo, da so bili ob priselitvi stari vsaj 15 let, ter njihove statuse aktivnosti od 2011 do 2016 (torej 6 zaporednih let), ugotovimo naslednje: skoraj polovica teh oseb je bila celotno obdobje prebivanja v Sloveniji zaposlena, vsaj tri leta pa je bila zaposlena še dodatna tretjina. Samo 8 % jih je bilo celotno obdobje neaktivnih. Poslabšanje socialno-ekonomskega položaja teh priseljencev pa nakazuje stopnja registrirane brezposelnosti. Ta je bila januarja 2011 za omenjene priseljence 6,2-odstotna in je bila za 6,1 odstotne točke nižja od stopnje registrirane brezposelnosti v celotni Sloveniji; januarja 2016 pa je bila za priseljence 14,7-odstotna in višja od slovenskega povprečja, ki je bilo le malo višje kot pred petimi leti (12,9-odstotna).

Izobrazba je v procesu vključevanja priseljencev v novo okolje pomemben dejavnik

Izobrazba prvič priseljenih v Slovenijo v letih 2008 in 2009 je v povprečju slabša od izobrazbe celotnega prebivalstva. Med 25 ali več let starimi priseljenci jih je na začetku leta 2016 imelo terciarno izobrazbo samo 7 %, med vsemi enako starimi prebivalci pa vsak četrti (24 %). Vendar je pomembno poudariti, da je četrtina tistih, ki še živijo v Sloveniji in so bili ob priselitvi stari najmanj 15 let, v obdobju 2011-2016 izboljšala svojo izobrazbo. To ne velja samo za mlajše generacije, ki so se po priselitvi v Slovenijo redno izobraževale, ampak tudi za tiste, ki so bili ob priselitvi stari že najmanj 20 let. Vsak četrti od tistih ob priselitvi tujih državljanov, ki so si v Sloveniji pridobili visokošolsko izobrazbo, in vsak šesti od tistih, ki so si pridobili višješolsko izobrazbo, sta že pridobila tudi državljanstvo Slovenije. Izobrazba je skratka pomemben dejavnik pri vključevanju priseljencev v novo družbeno okolje.
Vsak šesti od teh priseljencev prebiva v samskem domu

Priseljenci se praviloma tudi po priselitvi v tujo državo v precej večji meri selijo oz. so precej bolj mobilni kot domače prebivalstvo. Poleg tega pogosto vsaj na začetku stanujejo v posebnih oblikah nastanitve, npr. v samskih domovih. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki na splošno zmanjšujejo oz. omejujejo mobilnost, je lastništvo stanovanja oz. prebivanje v lastnem stanovanju. Vsa ta dejstva veljajo tudi za obravnavane priseljence. Samo 23 % jih še živi na naslovu, na katerem so se prvič prijavili ob prihodu v Slovenijo. Stopnja njihove mobilnosti je torej 77-odstotna, stopnja mobilnosti vseh prebivalcev Slovenije pa je bila v tem obdobju 24-odstotna. V začetku leta 2017 je v samskih domovih živelo 5.500 teh priseljencev (vsak šesti), 2.500 od teh jih v samskem domu živi že vse od priselitve, tj. od 2008 oz. 2009. V lastniškem stanovanju jih je 1. januarja 2015 prebivalo 4.900 (17,5 %). V Sloveniji je sicer med naseljenimi stanovanji 81 % stanovanj lastniških.

Vsako drugo gospodinjstvo teh priseljencev je enočlansko

Podatki iz registrskega popisa 2015 kažejo, da je 33.000 v Sloveniji še živečih priseljencev od tistih, ki so se prvič priselili v Slovenijo v letih 2008 in 2009, živelo v 27.000 zasebnih gospodinjstvih; skupaj z njimi pa je živelo 14.000 priseljencev, priseljenih v drugih obdobjih (pred letoma 2008 in 2009 ali po teh letih), 10.000 njihovih potomcev (tj. oseb, ki so bile rojene v Sloveniji, vsaj eden od njihovih staršev pa je imel prvo prebivališče v tujini) ter 3.800 oseb, ki nimajo priseljenskega ozadja. Podatek, da v gospodinjstvih priseljencev iz let 2008-2009 po več kot osmih letih prebivanja v Sloveniji živi samo 6 % domačega (avtohtonega) prebivalstva, priča o precej slabi integraciji priseljencev. Vsako drugo gospodinjstvo priseljencev je enočlansko (93 % od teh je moških enočlanskih gospodinjstev). Zaradi tako velikega deleža enočlanskih gospodinjstev je povprečna velikost gospodinjstva s priseljenci samo 2,26 (Slovenija: 2,47); če pa enočlanskih gospodinjstev ne upoštevamo, je povprečna velikost gospodinjstva s priseljenci 3,47, kar pa je precej več od slovenskega povprečja (3,18).

"Povprečen (tipičen)" priseljenec, prvič priseljen k nam v 2008 in 2009 in še živeč v Sloveniji

Je moški in živi sam (takih je 12.400). Ima stalno prebivališče (84 %) v eni od mestnih občin Slovenije (53 %) in državljanstvo ene od držav nekdanje Jugoslavije (95 %). Je zaposlen (81 %). Ima poklicno izobrazbo (62 %) in je star 30-39 let (35 %).

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.