Temeljni agregati sektorja država, 2000-2003
Področje: Nacionalni računi V skladu z ESR 1995 se je v obdobju 2000-2003 tekoči primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjšal od 3,4 % BDP leta 2000 na 2,0 % BDP leta 2003.
Temeljni agregati sektorja država, 2000-2003Temeljni agregati sektorja država usklajeni z Evropskim sistemom računov 1995
V publikaciji Prva statistična objava z naslovom Nacionalni računi - Temeljni agregati sektorja država, 2000-2003 prvič objavljamo podatke o temeljnih agregatih sektorja država. Prikazni podatki in agregati so metodološko usklajeni z Evropskim sistemom računov 1995 (ESR 1995). Temeljni agregati sektorja in zlasti tekoči primanjkljaj države morajo biti identični s tem agregatom po Postopku o presežnem primanjkljaju (PPP). Ta Postopek določa, da morajo države članice Komisiji EU o primanjkljaju in dolgu države poročati dvakrat letno (do 1. marca in do 1. septembra vsako leto), za obdobje zadnjih štirih let skupaj z napovedjo za tekoče leto. Na zahtevo misije PPP, ki je Slovenijo obiskala januarja letos, je Statistični urad v sodelovanju z Ministrstvom za finance prevzel obveznost, da bodo ta načela in metodološki standardi upoštevani pri drugem Poročilu o primanjkljaju in dolgu v avgustu 2004 - rezultat sodelovanja so objavljeni podatki o temeljnih agregatih sektorja država za leta 2000-2003. Poročanje EU Komisiji o primanjkljaju in dolgu države dvakrat na leto za zadnja štiri leta in napoved za tekoče leto, pa je obveznost, ki jo v skladu z Dogovorom o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik (podpisniki Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, Statistični urad RS) še naprej opravlja Ministrstvo za finance.
Tekoči primanjkljaj sektorja država se je postopoma zmanjšal od 3,4 % BDP leta 2000 na 2,0 % BDP leta 2003
Za opazovano obdobje je značilno postopno zmanjševanje tekočega primanjkljaja države, in sicer od 3,4 % BDP leta 2000, na 2,8 % leta 2001, 2,4 % leta 2002 in 2,0 % BDP leta 2003. Pri tem je pomembno, da se je primanjkljaj v skladih socialne varnosti (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje) zmanjšal od 0,5 % BDP leta 2000 na 0,1 % BDP leta 2003. Medtem, ko je primanjkljaj na lokalni ravni sektorja država v glavnem izravnan (z izjemo 0,2 % BDP primanjkljaja leta 2002), se primanjkljaj pri nas v glavnem generira na centralni ravni države. Vendar se je v opazovanem obdobju tudi primanjkljaj na centralni ravni postopoma zmanjšal od 3,0 % BDP leta 2000 na 1,9 % BDP leta 2003.Glede na sedanjo sektorizcijo je odprto vprašanje statusa stanovsanjskih skladov. Naš predlog Eurostatu je, da se ti skladi kot tržne enote izločijo iz sektorja država. Z izločitvijo stanovanjskih skladov in zaradi velikih nabav stanovanj pred sprostitvijo varčevalnih shem prebivalstva bi bil tekoči primanjkljaj države leta 2003 1,8 % BDP (sedaj 2,0 %).
Skupni izdatki sektorja država so po ESR 1995 večinoma večji od 48 % BDP
V opazovanem obdobju so bili skupni izdatki države dokaj stabilni, povečali so se od 48,2 % BDP leta 2000 na 48,4 % BDP leta 2003. Izjema je bilo leto 2001, ko so bili ti izdatki 47,9 % BDP. Glavnino skupnih izdatkov sestavljajo tri kategorije: socialni transferji, sredstva za zaposlene in vmesna potrošnja (tekoči izdatki za blago in storitve). Ti trije izdatki predstavljajo okoli 80 % vseh izdatkov države. Glede na BDP so bili ti trije izdatki 38,2 % BDP leta 2000 in 38,8 % BDP leta 2003.
Glede na BDP se skupni prihodki države, zlasti pa prihodki od davkov hitro povečujejo
V obdobju so se skupni prihodki države povečali od 44,7 % BDP leta 2000 na 46,3 % BDP leta 2003 oziroma za 1,6 odstotne točke, kar je bil glavni razlog postopnega zmanjšanja tekočega primanjkljaja. V okviru tega se je delež davkov in socialnih prispevkov povečal od 39,2 % BDP leta 2000 na 40,5 % BDP leta 2003.
Tekoči presežek /primanjkljaj sektorja država po podsektorjih, 2000-2003 Current surplus /Deficit of the general government by sub-sectors, 2000-2003
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | ||
| Mio SIT | |||||
| Država | -146539 | -132954 | -126707 | -115285 | General government |
| Centralna država | -126384 | -119945 | -109826 | -107873 | Central government |
| Lokalna država | 2414 | -1812 | -9062 | 683 | Local government |
| Skladi socialne varnosti | -22569 | -11198 | -7818 | -8095 | Social security funds |
| % BDP/ % of GDP | |||||
| Država | -3,4 | -2,8 | -2,4 | -2,0 | General government |
| Centralna država | -3,0 | -2,5 | -2,1 | -1,9 | Central government |
| Lokalna država | 0,1 | 0,0 | -0,2 | 0,0 | Local government |
| Skladi socialne varnosti | -0,5 | -0,2 | -0,1 | -0,1 | Social security funds |
Podrobnejši podatki so na voljo v prilogi.
Priponke: temagr_310804.doc
Pripravil-a: Andrej Flajs