Ob vsem tem Harry Hole sploh ni mož, ki bi ga hoteli za zeta. Trmast, požvižga se na pravila in avtoritete. Pije, itak. Najslabši javni uslužbenec, a pri tem najboljši detektiv za najbolj zapletene primere. Deluje po svojih pravilih, med sodelavci pa vseeno velja za dobrega policista z visokimi moralnimi standardi in tenkočutnim smislom za pravičnost. In čustven, navsezadnje. Muči ga precej zapleteno, da ne rečemo brezupno, razmerje z ljubljeno Rakel -- kolikor mu to dopuščajo siceršnje deloholične in alkoholične epizode. Kako avtor živi s tem čudakom, kako ga ustvarja vedno znova in skupaj z njim razrešuje najbolj zapletene kriminalne primere? Kako jima danes, ko vsako novo zgodbo čakajo prevajalci v štirideset jezikov, uspe ostati v Oslu in zgolj z najožjimi sodelavkami in kolegi reševati vedno nove primere? Kako ...? Bomo vprašali. |