Razstava OD HIŠE DO MESTA na Fakulteti za arhitekturo - vizija prihodnosti, kot jo vidijo študenti

Ljubljana, 7. 6. 2019 - Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani so včeraj otvorili že tradicionalno razstavo seminarskih del, ki letos poteka pod naslovom Od hiše do mesta. Razstava, na kateri je predstavljenih okoli 1000 študentskih del iz študijskega leta 2018/2019, bo na ogled vse do 21. junija, med 10. in 14. junijem pa bodo od 10:00 do 13:00 ure potekali tudi vodeni ogledi za vrtce, osnovne in srednje šole. Z vsakoletno razstavo želi fakulteta javnosti približati vsebino in proces dela na fakulteti. Skozi razstavljena dela predstavljajo različne študijske pristope in raziskovalne teme, s katerimi si zastavljajo vprašanja in iščejo odgovore o vlogi arhitekture in urbanizma v sodobni družbi.

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi

Mladi bodoči arhitekti in urbanisti so z razstavo OD HIŠE DO MESTA med drugim iskali tudi odgovore na številne aktualne problematike slovenskih in tujih mest in krajev ter skozi predlagane rešitve predstavili svojo vizijo razvoja okolja. Študenti pod vodstvom dekana izr. prof. dr. Mateja Blenkuša so v sodelovanju z Občino Krško predstavili predloge razvoja občine na štirih ključnih območjih. Študenti izr. prof. Jurija Sadarja so kot učni primer gradnje skozi zgodovino preučevali Bled in predstavili vizijo razvoja tamkajšnjih območij, ki so v javni lasti in programsko zavezana kulturi. S kompleksnostjo načrtovanja arhitekture in urbanizma v mestnem okolju ter na drugi strani z umeščanjem sodobnih arhitekturnih intervencij v ruralno okolje so se soočali študenti doc. Mojce Gregorski na primeru Maribora in Mokronoga. Študenti pod mentorstvom doc. mag. Polone Filipič pa so analizirali prednosti življenja v somestju občin Trzin, Domžale in Kamnik. Na osnovi ugotovitev so pripravili predlog, kako izbrana območja preurediti v podeželski mozaik sosesk, ki jih povezujejo trajnostne oblike prometa, kot so vlak, kolo, javni potniški promet in sprehajalne poti. Študenti izr. prof. mag. Tomaža Krušca so se podali v Brda in se ukvarjali s prenovo Gradnikove domačije v muzej poezije ter s snovanjem novega stanovanjskega naselja Mala Medana ter glampinga.

Slovenska družba v prihodnosti, kot jo vidijo študenti

Študenti izr. prof. Vase Perovića so se spraševali o možnih modelih razvoja slovenske družbe v prihodnosti in njene realizacije v mestni panorami. Svojo vizijo so predstavili na območju ljubljanskih vpadnic, v zapuščenih industrijskih conah, ob različnih infrastrukturnih koridorjih na neizkoriščenih ali neprimerno uporabljenih parcelah, ki so prostorsko in vizualno izpostavljene. Prof. dr. Aleš Vodopivec je svoje študente spodbudil k razmišljanju o tem, kaj pogrešajo v Ljubljani. V mestnem središču se gradijo zgolj luksuzna stanovanja, odpirajo se ekskluzivne trgovine in lokali, ponudba tradicionalnih uslug, obrti, trgovin, gostinskih in kulturnih programov pa izginja, ali pa se seli na mestni rob. Mesto na ta način izgublja prijaznost, identiteto in avtentičnost. Študenti so, s pomočjo raziskave tipologij javnih stavb in mestnih prostorov, oblikovali predlog za postavitev novega objekta s programom, ki ga pogrešajo v mestu.

Študenti izr. prof. Mihaela Dešmana so v sodelovanju s Centrom medgeneracijskih kooperativ CeMeKo razvijali pilotni projekt "Medgeneracijsko naselje Škofljica" ter oblikovali predlog kampusa socialnih veščin na lokaciji Livada v Ljubljani. Program kampusa naj bi segal od posebnih družbenih skupin do študentov. V sklopu kampusa so si zamislili objekte, kot so center slepih, gluhih, otrok z Downovim sindromom, center odvajanja od drog, študentski domovi ... Različne scenarije regeneracije območja na sotočju Ljubljanice in Malega Grabna, ki bi meščanom ponudili pestro in z naravo povezano bivanje ter preživljanje prostega časa, je razvijala skupina študentov pod mentorstvom izr. prof. mag. Anje Planišček. Med drugim so si zamislili učni park z mestno različico "šole v naravi", ribiško hišo ter centrom za terapijo z domačimi živalmi, hkrati pa so razmišljali o gradnji z materiali naravnega izvora.

Preko meja Slovenije v Gambijo

Druga skupina študentov različnih mentorjev, ki jih je koordinirala mag. Planišček, je sodelovala na projektu izgradnje Izobraževalno - kariernega središča v Gambiji. Projekt, ki so ga v partnerstvu s slovenskim humanitarnim društvom Za otroke sveta začeli leta 2017, bo vključeval več stavb - "malo šolo" za predšolske otroke, več učilnic, info točko, kuhinjo, pisarne ter namestitve za prostovoljce. Lani so študenti pod vodstvom mentorjev postavili nadstrešnico, letošnji projekt pa je bila izgradnja "male šole" z učilnicami za predšolske otroke.

Problem praznih stavb in njihovo oživljanje

Številna mesta se danes soočajo s problemom praznih stavb. Te tematike so se lotili tudi študenti pod mentorstvom prof. mag. Tadeja Glažarja. Prenova in revitalizacija sta zelo pomembni sodobni temi v arhitekturi in urbanizmu. Študenti so se na konkretnih primerih lotili razvoja konceptov, kako z minimalnimi intervencijami tem prostorom vdahniti novo svežino in zagon, da spodbudijo nov razvoj na lokalnem in širšem nivoju.

Z zapuščenimi stavbami so se ukvarjali tudi študenti doc. Roka Žnidaršiča. Na primeru petih stavb na območju Ljubljane in Dolenjske so pripravili širok nabor prostorskih rešitev in pristopov, ki se na različne načine lotevajo posegov v slogovno in prostorsko raznolike obstoječe arhitekture. Študenti doc. dr. Ljuba Laha pa so pripravili koncept prenove industrijskega objekta hidroelektrarne Fužine, ki temelji na ponovni rabi izpraznjene stavbe.