Posebni del KZ-1: Od spolnih do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi

Tiskovna konferenca oziroma predstavitev po zaključku 5-letnega projekta znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika - v torek, pred dvodnevnim seminarjem z izbranimi temami.

Ljubljana - Slovenija je nujno potrebovala veliko, poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij. Tako smo po petih letih raziskovanja in vključenosti več kot 50 strokovnjakov dobili prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), pri katerem je sodelovala ekipa strokovnjakov z vseh področij prava. Ob soočanju s temeljnimi izzivi posebnega dela kazenskega prava in različnimi sistemskimi, predvsem teoretičnimi vprašanji (objektivni pogoj kaznivosti, opustitve, steki itd.), so se pojavila tudi vprašanja posameznih inkriminacij, tudi v sodni praksi še neobravnavanih. Svoje zanimive ugotovitve ter pogosto praktično prve analitično utemeljene in sistematične napotke za obravnavano posameznih kaznivih dejanj bodo avtorji komentarja predstavili na dvodnevnem seminarju, 10. in 11. septembra 2019.

Profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (PF UL) dr. Katja Filipčič in dr. Grega Strban bosta denimo skupaj predstavila kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, katerih opisi odpirajo številna vprašanja, kot npr. kaj je prepovedana posledica, kakšen učinek ima delodajalčeva objektivna nemožnost plačil obveznosti in kakšne delavčeva privolitev v zmanjšanje njegovih pravic, kakšne značilnosti ima krivda storilca. Ob velikem številu kršitev pravic delavcev se odpira tudi temeljno vprašanje, ali je kazensko pravo primeren in učinkovit mehanizem za njihovo varstvo. In ker za obravnavanje teh kaznivih dejanj nikakor ne zadošča le znanje kazenskega prava, bosta odgovore na navedena vprašanja predstavila profesorja skupaj.

Za gospodarstvo pomembna oziroma pogosto osrednja tema je tudi kazenska odgovornost pravnih oseb. Ta dopolnjuje kazensko odgovornost fizičnih oseb in je pri določenih kaznivih dejanjih lahko še pomembnejša za preprečevanje novih kaznivih dejanj. Da pa pravni osebi lahko očitamo kaznivo dejanje, je sprva treba ugotoviti, ali obstajajo temelji, ki so podlaga za njeno kazensko odgovornost, ki se bistveno razlikujejo od temeljev kazenske odgovornosti fizične osebe. Zato bo predmet prispevka docenta s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mihe Šepca ravno analiza temeljev kazenske odgovornosti pravne osebe.

Ena od osrednjih tem dogodka bodo tako tudi spolna kazniva dejanja. Spolno kazensko pravo se je skozi zgodovino značilno razvijalo iz samozadostno moralističnega, izrazito paternalističnega varuha nedisponibilne družbene spodobnosti v zadržani branik spolne samoodločbe človeka posameznika. Ogromna večina t. i. stebrnih spolnih inkriminacij, v prvi vrsti spolno prisiljenje in posilstvo, je danes globalno oblikovanih kot dvoaktni delikt, sestavljen iz prisilitvenega in spolnega akta: prisilitvenega in spolnega izvršitvenega ravnanja. Prisilitveni akt zakonodajno danes značilno ni potreben zgolj pri privolitveno nesposobnih potencialnih žrtvah, kot so otroci in osebe z duševno motnjo. Taka struktura spolnih deliktov odraža zgodovinsko fazo zadržanosti kazenskega prava na področju spolnosti in izhaja iz disponibilnosti spolnega. Je rezultat dolgotrajnih družbenih procesov na globalni ravni. Dramatično zakonodajno širjenje stebrnih spolnih deliktov z opuščanjem dvoaktnosti, zakonodajalčevim zametavanjem prisilitvenega izvršitvenega ravnanja in nadomeščanjem z logiko čistega defekta forme privolitve - soglasja, kot ga kot izrazito manjšinske zakonodajne eksperimente (v Evropi) sporadično videvamo v zadnjih letih, uvaja v spolno kazensko pravo logiko vnaprejšnje t. i. informacijske asimetrije med potencialnima storilcem in žrtvijo (v inkriminacijah znane predvsem v zvezi s strokovnimi napakami v zdravstvu), z nanjo naravno vezano pojasnilno dolžnostjo kot kazenskopravno dolžnostjo vred, kar ne kulturno, ne politično, ne kriminalitetnopolitično ne kazenskopravno dogmatično ni in ne more biti neproblematično. Zakaj je tako in kako ustrezneje normativno urediti področje, bo pojasnil profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Damjan Korošec.

To so le tri od vrste zanimivih in aktualnih predavanj 15 strokovnjakov, celoten program pa je na voljo na spletni strani organizatorja.