Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti v Sloveniji med najnižjimi v EU

V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine vsak osmi, v EU vsak šesti prebivalec. Tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji izpostavljen vsak šesti, v EU vsak četrti prebivalec. Relativna revščina otrok in izpostavljenost otrok socialni izključenosti sta v Sloveniji med najnižjimi v EU.

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Ta dan je namenjen opozarjanju na problem revščine v svetu in spodbujanju aktivnosti za njeno zmanjševanje. Letos mineva 30 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, prvega mednarodno pravno zavezujočega dokumenta o varovanju in spoštovanju otrokovih pravic. Ta vsakemu otroku priznava pravico do življenjske ravni, kakršna ustreza njegovemu razvoju. Kot kršitev otrokovih pravic je še posebej poudarjena revščina otrok, saj ta zavira otrokov razvoj, posledice tega pa so daljnosežne (nižji dohodki in slabše zdravje v odrasli dobi).

Relativna revščina v EU

Statistični uradi evropskih držav merimo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo.

Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine. Ta pove, kolikšen delež ljudi v državi živi v gospodinjstvih, katerih neto razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine. Po zadnjih podatkih Eurostata je bila ta stopnja v EU 16,9-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 16,9 % ali približno 85 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo tveganja revščine med državami članicami EU je imela Češka (9,6-odstotno), najvišjo pa Romunija (23,5-odstotno). V Sloveniji je v letu 2018 z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 % ali 268.000 ljudi. Manjše deleže relativno revnih kot Slovenija je imelo pet držav članic. Približno enake deleže relativno revnih kot Slovenija so imele Finska, Danska, Madžarska, Francija, Nizozemska in Avstrija.

V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi, ki so živeli pod pragom tveganja revščine, nižji od 662 EUR na odraslega člana gospodinjstva. S tako višino praga tveganja revščine se je Slovenija - ob razmeroma nizkem deležu relativno revnih ljudi - med preostalimi članicami EU uvrstila skupaj s Španijo in Italijo približno v sredino. Najnižji je bil ta prag v Romuniji, najvišji v Luksemburgu, višji od slovenskega pa v petnajstih državah članicah EU.

Socialna izključenost

Socialna izključenost je obsežnejši pojav od revščine, saj obsega tudi ljudi, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil po zadnjih podatkih tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak šesti, v celotni EU pa vsak četrti prebivalec.

Delež ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je v Sloveniji razmeroma nizek. V letu 2018 je znašal 16,2 %. Povprečje v EU v letu prej je bilo 22,4 %. Tveganju socialne izključenosti je bil izpostavljen manjši delež ljudi kot v Sloveniji le v eni državi članici EU. Delež ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je bil najnižji na Češkem (12,2 %), najvišji pa v Bolgariji (32,8 %). Približno enake deleže ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, kot Slovenija so imele Slovaška, Finska in Nizozemska.

Delež otrok pod pragom tveganja revščine med najnižjimi v EU, izpostavljenost otrok tveganju socialne izključenosti najnižja

Najmanjša deleža otrok (0-17 let) pod pragom tveganja revščine sta v letu 2018 imeli Češka in Danska (11,0 %), največjega pa Romunija (32,0 %). Samo tri države so imele ta delež manjši kot Slovenija (11,7 %), in sicer poleg Češke in Danske še Finska). V sedmih državah, tudi v Sloveniji, je bil delež otrok pod pragom tveganja revščine manjši od deleža vseh ljudi v državi, ki so živeli pod pragom tveganja revščine.

Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok je bila v letu 2018 najnižja v Sloveniji (13,1 %), najvišja pa v Romuniji (38,1 %). V desetih državah, tudi v Sloveniji, je bil delež otrok, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, nižji od deleža vseh ljudi v državi, izpostavljenih temu tveganju.

Slovenija že zelo blizu cilju, postavljenemu v strategiji Evropa 2020

V strategiji Evropa 2020, s katero naj bi EU dosegla visoko zaposlenost, produktivnost in socialno kohezijo, so si države članice (EU-27) zastavile nalogo, da bodo do leta 2020 število ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, zmanjšale skupaj vsaj za 20 milijonov; v Sloveniji je ta cilj 40.000 (glede na izhodiščno leto 2008).

V letu 2017 je bilo v EU-27 tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 111,9 milijona ljudi, kar je za 4,2 milijona manj kot v izhodiščnem letu 2008 (116,1 milijona). V Sloveniji se je število ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, od leta 2008 (izhodiščno leto) do leta 2018 znižalo s 361.000 na 326.000. EU je od cilja, zastavljenega v strategiji Evropa 2020, še precej oddaljena, se mu pa je v letu 2017 začela približevati. Slovenija se je v letu 2018 temu cilju zelo približala, saj mora število ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, da bo dosegla zastavljeni cilj (321.000), zmanjšati le še za 5.000. Zastavljenemu cilju se je Slovenija približala predvsem zaradi zmanjšanja števila resno materialno prikrajšanih; zmanjšati ji je uspelo tudi število ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, medtem ko je število ljudi pod pragom tveganja revščine višje kot v izhodiščnem letu 2008.