Komisija za preprečevanje korupcije je sprožila preiskavo zoper Svet Slovenske filharmonije
Komisija za preprečevanje korupcije je sprožila preiskavo zoper Svet Slovenske filharmonije pod vodstvom Borisa Renerja zaradi suma nezakonitega in neetičnega ravnanja pri obravnavi pritožbe Klemna Hvale. Ta se je na svet pritožil zoper sklep o razrešitvi z mesta pomočnika direktorice za področje orkestra, direktorica ga je razrešila z utemeljitvijo, da je zanemarjal in malomarno opravljal svoje dolžnosti in z nevestnim in nepravilnim delom povzročil zavodu večjo škodo.
Svet zavoda je Klemnu Hvali kategorično ugodil, odločitev direktorice pa odpravil, s tem pa Klemnu Hvali zagotovil, da še vedno prejema polno plačo s strani SF, čeprav delo pomočnika direktorice za orkester dejansko opravlja Mate Bekavac. KPK preiskuje očitke, da je svet zavoda, ki ga poleg dveh predstavnic zaposlenih sestavljajo Boris Rener kot predsednik, Mojca Menart kot njegova namestnica, Igor Teršar iz MK ter Breda Pečovnik iz CD, pri obravnavi pritožbe Klemna Hvale ravnal v nasprotju s postopkovnimi določbami Zakona o upravnem postopku, s Klemnom Hvala pa naj bi ves čas tudi komuniciral pri oblikovanju odločbe njemu v prid. Zoper Hvalo teče tudi predkazenski postopek zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja v višini več kot 60.000 EUR.
Svet zavoda je Klemnu Hvali kategorično ugodil, odločitev direktorice pa odpravil, s tem pa Klemnu Hvali zagotovil, da še vedno prejema polno plačo s strani SF, čeprav delo pomočnika direktorice za orkester dejansko opravlja Mate Bekavac. KPK preiskuje očitke, da je svet zavoda, ki ga poleg dveh predstavnic zaposlenih sestavljajo Boris Rener kot predsednik, Mojca Menart kot njegova namestnica, Igor Teršar iz MK ter Breda Pečovnik iz CD, pri obravnavi pritožbe Klemna Hvale ravnal v nasprotju s postopkovnimi določbami Zakona o upravnem postopku, s Klemnom Hvala pa naj bi ves čas tudi komuniciral pri oblikovanju odločbe njemu v prid. Zoper Hvalo teče tudi predkazenski postopek zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja v višini več kot 60.000 EUR.